Prenova je temeljna tema, ki Outsider spremlja vse od začetka, v zadnjem času pa se je prebila v ospredje arhitekturnega diskurza. Zagovarjamo stališče, da je vsaka obstoječa stavba zaradi vgrajenega dela, energije in časa vredna temeljitega razmisleka, ali jo je smiselno ohraniti. In če jo, je obstoječe stanje dediščina in vrednota, ki arhitekture ne omejuje, ampak nasprotno omogoča večplastno ustvarjalno potezo.

O starih (in novih) stavbah ter o pomenu prenove razmišljajo kolumnistke Alenka Pirman, Erica Johnson Debeljak in Katarina Gomboc Čeh, medtem ko Edo Džafić piše o vzporednih resničnostih v času podnebnih sprememb.

V tokratni dialog o umetnosti in življenju sta se podali umetnica in kostumografka Tina Kolenik ter dramaturginja in pisateljica Petra Pogorevc.

Alenka Kramer Turnšek opisuje knjižnično kulturo na Finskem, Tadej Zupančič pa se je z britanskim arhitekturnim zgodovinarjem Johnom Boughtonom pogovarjal o zgodovini socialne stanovanjske gradnje v Veliki Britaniji.

Arhitekta, delujoča na Finskem, in naša redna sodelavca Alenka Kramer Turnšek in Gregor Turnšek sta se z nami pogovarjala o svojem pogledu na arhitekturno ustvarjanje. Še en pogled iz tujine je prispeval Carles Baiges iz arhitekturne zadruge Lacol v Barceloni, prejemnice letošnje nagrade EU Mies Emerging Architecture, ki je orisal zgodbo arhitekturne prakse, tesno povezane s sodobnimi urbanimi zadružniškimi gibanji.

Slovenski podeželski pristop k življenju v zadrugi pa je opisal Patrik Benedičič, ki je obiskal vasico Barkov Brkinih, kjer je skupina prijateljev našla svoj nekonvencionalen način skupnostnega bivanja v prenovljeni kamniti hiši.

Japonski arhitekt Makoto Hayashi je za Outsider oblikoval razmislek o specifičnosti japonskega odnosa do prenove v teoriji in praksi.

»V vsakem od nas je arhitekt,« zatrjuje David Basulto, soustanovitelj in urednik spletne platforme ArchDaily v tokratnem odgovoru na vprašanje Kakšna mora biti dobra revija?

Maxime Delvaux je belgijski arhitekturni fotograf mlajše generacije z bogatim in prepoznavnim opusom, ki je z nami delil svoj pogled na fotografijo kot akt dokumentiranja.

Osrednje poglavje, namenjeno temi prenove, odpira pregled aktualnih primerov »radikalnih prenov« v različnih časovnih in geografskih kontekstih, ki ga je pripravila Eva Gusel.

O izzivih in zagatah celostnega ohranjanja dediščine v prostoru pri nas in piše Luka Jerman, na konkreten primer (skorajda) pozabljenega servitskega samostana v Kopru opozarja Živa Deu, konservatorka Sonja Ana Hoyer pa je delila svoj osebni in strokovni pogled na podlagi dolgoletnih izkušenj iz prakse v pogovoru z Bojano Leskovar.

Predstavljamo po žanru in pristopu pester nabor aktualnih primerov prenove v domači arhitekturi: od preobrazb industrijskih in poslovnih prostorov, prek meščanskega in mansardnega stanovanja, do korenite prezidave vikenda na Bledu in spoštljive oživitve stanovanja na vrhu Plečnikovega Peglezna.

Avtorji prenov: Vidic Grohar arhitekti, Bevk Perovič arhitekti, OFIS, Kombinat, Sandra Banfi Škrbec in Damjana Zaviršek Hudnik, Mojca Švigelj Černigoj, Andrej Černigoj in Nejc Černigoj. Biro bunker z domiselno umestitvijo podružnične knjižnice v poslovno halo uvaja novo rubriko Prvenci, posvečeno prvim objavljenim delom mladih arhitektov.

Sedanjost z vizijami pradavnine povezuje projekt interpretacijskega centra v središču Iga in koliščarske naselbine na Barju, ki ga je nedavno zaključil Atelje Ostan Pavlin.

Naša dolgoletna sodelavka, fotografinja Jana Jocif, se je v reportaži o zbiralcu starin Janiju Kovačeviču prvič preizkusila tudi kot avtorica teksta. Svoje avanturistične mladosti pa se v tokratnem izletu v Indijo spominja Sanja Fidler.

Vrata svojega ateljeja sta nam odprla Vesna in Matej Vozlič. V pogovoru smo pogledali na bogato ustvarjalno pot družinskega ateljeja, ki jo je letos kronala tudi srednjeevropska Plečnikova nagrada v Pragi, ob tem pa predstavljamo še neobjavljeno prenovo male kamnite hiše na Krasu.

Med novogradnjami predstavljamo dve družinski hiši, ukrojeni po merah svojih uporabnikov: studio Raketa je dokončal atrijsko hišo v Murglah, Biro Gašperič pa v Kamniku.

V preteklem letu je Ministrstvo za kulturo naročilo projekte idejnih zasnov za celovite obnove štirih gradov in dvorcev, ki jih z namenom opozarjanja na opravljeno delo predstavljamo še v »papirnati« fazi. Z raznolikimi pristopi so na delikatni izziv dela z izjemno dediščino odgovorili a2o2 arhitekti, Arrea, Coinhab arhitekti in Atelje Ostan Pavlin.

Posebno poglavje posvečamo prenovi Žičke kartuzije studia Medprostor, ki je vzbudila veliko zanimanja javnosti ter strokovnih polemik in priznanj. Matevž Granda, Robert Dolinar, Mija Oter Gorenčič, Eva Gusel, Gašper Fabijan in Igor Sapač so prispevali raznolike poglede, ki pomagajo razumeti kompleksno naravo dela z edinstveno ruševino.

Urška Kranjc se je s krajinsko arhitektko dr. Tanjo Simonič Korošak podala po sledeh prenov vrtnoarhitekturne dediščine. Manj znane vidike dela arhitektke in kiparke Vladimire Bratuž – Lake ob skorajšnji stoletnici rojstva osvetljuje Nataša Koselj, Fedja Košir pa predstavlja dejstva in mite o Gottfriedu Semperju.

S temo prenove se je na naslovnici poigral Gašper Kunšič, mladi slikar in oblikovalec, ki deluje med domovino, Frankfurtom in Dunajem.