• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
No products in the cart.
0.00€ Cart
Intervju,Umetnost
/
5 julija, 2022

Jelena Viskovic – Volumni: Novi Babilon

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on email

Prostorska instalacija Volumni: Novi Babilon, ki je bila v Osmozi na ogled med 15. in 22. junijem, se potopi v neločljivo prepletenost demografskih, prostorskih in duševnih procesov. Razstava, ki sloni na idejah Novega Babilona Constanta Nieuwenhuysa, je kritična antiteza organizacije prostora kot sredstva brez smotra: če zanj obstaja smoter, je to le reprodukcija te organizacije.

Po Constantu so moderni arhitekti obtičali v času industrijske revolucije: njihova mesta dejansko pacifirajo svoje izkoriščane prebivalce, predstavljajo mehanizem, ki uničuje življenje, namesto da bi ga spodbujal. Tehno-optimističen Constant v svojem Novem Babilonu predpostavlja, da bo avtomatizacija razvrednotila fizično in rutinsko delo človeka, prinesla pa razkošje misli in igro.

Umetnica in razvijalka programske opreme Jelena Viskovic se v svoji različici Novega Babilona osredotoča na potencial igre, za seboj pa pušča nekatere ohlapne in zastarele vidike svojih idejnih predhodnikov. Konceptualno mrežo Babilona modificira po svoje in si večkrat prisvoji zgodovinske prostore, znanja ali predmete, ki jo nagovarjajo. V pričujoči instalaciji arhaične artefakte in folklorno izročilo interpretira s pomočjo nove tehnologije, kar popolnoma predrugači kontekst in omogoča drugačen pogled na realnost. V javni prostor ter druge prostorske, pa tudi socialne organizacije vnaša elemente igre, igralna mehanika pa s seboj prinese nova pravila. Umetnica intervenira v fizični in duhovni kartezični sistem ter ponuja možnost za bolj pravljičen in igriv svet.

 

Ob ogledu razstavljene prostorske instalacije lahko obiskovalec zazna sklicevanje na Constanta Nieuwenhuysa, in sicer na njegove Igrive stopnice, umetniško delo iz leta 1968. Kaj vam pomeni ta njegova instalacija?

Veliko se ukvarjam z elementi igre v kulturi, vendar v izrazitem nasprotju s konceptom »homo ludens«. Homo ludens, knjiga (avtor Johan Huizinga, op. a.), napisana v 40. letih, raziskuje element igre v kulturi z antropološkega vidika. Obravnava primere iz srednjeveške Evrope, primerja različne družbe itd., rezultat tega pa je seveda spoznanje o ustvarjalnosti in neverjetnosti Evropejcev. Jaz mislim, da je knjiga rasistična, njena vizija o tem, kaj je ustvarjalnost, pa je tudi androcentrična, ozka in ima veliko ohlapnih koncev – skratka, knjiga zgreši bistvo ustvarjalnosti, kljub temu pa je pomembna za raziskovanje koncepta igre. V Constantovem Novem Babilonu gre za idejo o igrivem človeku in ustvarjalnosti v kulturi. To je tema, ki sem jo želela tudi sama obravnavati. O tem sem razmišljala z vidika dostopnosti in z vidika oblikovanja v arhitekturi; tako je delal tudi Constant. Njegove Igrive stopnice so ustvarjene v duhu »homo ludensa«: ustvarjalnim in igrivim subjektom nudijo, da vstopajo v stik z okoljem. Sama pa sem razmišljala, da bi Igrive stopnice preoblikovala tako, da bi nudile nekaj drugega. Ustvarjalne subjekte, ki so zgolj kreativni moški, sem nadomestila s pripovedovalci, ki so kreativni in ne nujno človeški. So bolj neke vrste reprezentacije različnih modusov spoznanja in dojemljivosti ter so lahko do tega tudi kritični.

Sama Constantovo inštalacijo vidim kot del vizije družbe ali pa mesta, ki je prepuščeno načelu užitka – saj naj sicer stopnice seveda ne bi smele biti igrive. Prebivalec tega mesta je torej osvobojen razuma; razum ni tisti, ki mu vlada. Namesto tega je predan spontanosti in spremembam, fantaziji in igri. Constantovo delo torej predstavlja opozicijo funkcionalističnemu mestu, kakršnega so si zamislili Le Corbusier in drugi sodobniki.

Ja, to je popolnoma res. Njegov projekt je zelo zanimiv, ker je kulturno tako kompleksen. Izhaja iz perspektive situacionistov, iz katere se je razvila tako imenovana psihogeografija (preučevanje specifičnih učinkov, s katerimi geografsko okrožje (urbano okolje), najsi je zavestno ali nezavedno organizirano, neposredno deluje na občutja in obnašanje posameznika, op. a.). V mestu so iskali nekakšne podzavestne elemente. To je bil odgovor na povojne moderniste, na modernistične utopije in načine rekonstrukcije prihodnosti po 2. svetovni vojni, ki so poskušali zapolniti nastale vrzeli. Situacionisti so, v nasprotju z modernisti, iskali nekaj, kar se nenehno spreminja in premika, zanimala jih je atmosfera in kako arhitektura vpliva na ljudi – presek teh povpraševanj so poimenovali psihogeografija. Ustvarili so prakso izgubljanja se v mestu (»dérive«), opazovanja arhitekture in načinov, kako lahko ta prinese nova doživetja, ki bi se prebivalcev dotaknila na podzavestni ravni. Med drugim so na primer vzeli meskalin in se sprehajali po mestu – spraševali so se, kako se njihovi podzavestni elementi in želje projicirajo v arhitekturi.

Utopije so imaginarne, idealistične družbe ali kraji, ki so za določeno dano realnost (denimo kapitalizem) nekako nemogoči. To ne pomeni, da si je utopije nemogoče predstavljati ali da so nerealne in nemogoče – bolj kot to so neprimerne, saj ustvarjajo okoliščine za nadaljnje razmišljanje. Kaj je po vašem mnenju njihova vloga?

Mislim, da je njihova splošna vloga ustvarjanje zagona ali spodbujanje zmožnosti predvidevanja optimistične prihodnosti, spodbujanje posameznika, da dela za nek cilj. Poleg tega pa tudi ustvarjanje zavedanja, da je vse vedno v nastajanju. V splošnem je njihov pomen v tem, da ustvarjajo domišljijski prostor, zaradi česar si lahko predstavljamo, kako bi bile stvari lahko drugačne ali kako bi se lahko reorganizirale v prihodnosti. Po drugi strani pa se mi zdi tudi zanimivo vprašanje, ali je preteklost del utopije. Različni afrofuturizmi ustvarjajo slike realnosti, ki ne prikazujejo nujno prihodnosti, ampak slike, ki samo preoblikujejo, kako čutimo in razmišljamo o realnosti ter kako lahko vidimo nekaj alternativnega ali nekaj, za kar si lahko prizadevamo. Ustvarjajo torej domišljijski prostor, v katerem se lahko stvari zgodijo ali spremenijo. Constant nenehno spreminja prostor, saj nima jasne vizije o tem, kaj prostor sploh je; njegov prostor nima jasnega političnega sistema ali strukture mesta, temveč je v nenehnem nastajanju.

Kaj se zgodi z utopijo, če ima tudi političen motiv?

To je zanimivo vprašanje. Utopije se vedno lahko razume v političnem smislu in se jih tako tudi interpretira. Toda s pridobitvijo političnega motiva postanejo posebne in določene. Postanejo končne točke, rešitve, ki se jih nekako da doseči …

Čemu je posvečen vaš Novi Babilon? Kako vidite metaforo Babilona kot mesta, posvečenega materializmu in čutnim užitkom?

Svetu želja in nenehnega spreminjanja je dodan pravljični, čarobni element. To sem storila z dodajanjem: filmski pripovedi so dodani uroki, igralni element stoji na piščančjih nogah iz mita o Jagi Babi, uporabljen je lik čarobnega kamnitega kroga itd. V ospredju ni nek teoretični konstrukt, ampak bolj domače znanje in izročilo ter »LARPing« (»live action role-playing game«, igra igranja vlog v živo, op. a.) in igre … V krogu se odvija druga realnost. Gre torej za začarano mesto, kjer naj bi nastala druga realnost.

Kot razumem, bi v mestu morala obstajati ustvarjalna akcija. Prebivalci bi morali prevzeti orodja arhitekture in poskušati rekonstruirati družbeni prostor. Eden od treh glasov, ki pripovedujejo na vaši razstavi, pripada takšnemu prebivalcu …

Točno tako. Zgodbi Babilona sem želela dodati nove like; o Novem Babilonu tako razpravljajo trije novi liki. Ženski glas predstavlja arhitekta, čeprav so v Novem Babilonu pravzaprav vsi arhitekti. Prebivalka, ki poskuša biti arhitektka in razumeti svojo vlogo v tem okolju, začne dvomiti v vsevednega pripovedovalca, ki predstavlja konceptualni prostor. Tretji glas ji pomaga, da se lahko poveže s podzavestnim in pravljičnim nivojem znanja oz. s plastjo realnosti.

Del instalacije so trije modeli, ki so postavljeni na igrive stopnice. Obiskovalec lahko prepozna podobo babilonskih stopnic z nekoliko pravljično podobo štirih vrat, nato so tu odlitki ušes in igralna lestev na piščančjih nogah …

Te predstavitve so precej poetične. V Constantovem delu je veliko govora o tem, da je arhitektura vedno postavljena v kartezijanski prostor. Omenjena vrata so pripovedna, saj ustvarjajo prelom v kartezijanskih pravilih. Vse skupaj spominja na Escherjeve labirinte; poti, ki vodijo same vase … Ušesa so povezana filmom; s skalami, ki govorijo in poslušajo. Babilonski stolp pa je povezan tudi z Neprenehnimi spomeniki Superstudia, je tip megastrukture.

 

Ste tudi gamerka?

Zanimivo vprašanje, ki se mi zdi tudi malce frustrirajoče. Vsi pričakujejo, da sem, saj toliko delam z igrami. Nikoli nisem bila velika gamerka in vendar zdaj poučujem oblikovanje iger. Ta hip sicer igram neko priljubljeno AAA igro, nikoli pa nisem igrala MMORPG (»massively multiplayer online role-playing games«, op. a.), čeprav me te igre zelo zanimajo. Nasploh mislim, da živimo v času, ko vsi igramo igre, kar poskušam tudi pokazati svojim učencem. Osebe, ki igrajo igre, niso nujno take, kakršne si vsi predstavljamo, npr. da sedijo v svoji spalnici in igrajo neko MMORPG 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Vsi smo na neki način povezani s takim ali drugačnim igralnim sistemom. Družbeni mediji so skoraj kot igranje iger, večina ljudi igra kakšno igro na svojih telefonih … Seveda pa obstaja skupina ljudi, ki sebe opredeljujejo kot gamerje ter so del posebnih omrežij in skupnosti, in to je zanimivo …

Gamer je navadno v očeh javnosti skrajno odtujen posameznik. Dejansko pa video igre pogosto problematizirajo odtujenost, prikazujejo ljudi, ki so brez lastnega interesa in tako nezavedne žrtve sistema. Odtujenost je njihova glavna zgodba. Video igre lahko svoj subjekt hipnotizirajo, lahko pa je tudi obratno.

Odtujeni izobčenec, ki postane junak, je res pogosta rdeča nit v številnih igrah.

Video, ki spremlja instalacijo, ima realistično estetiko video iger …

Hiperrealistično. Poskušala sem se oddaljiti od te vrste estetike, ker se mi zdi omejujoča. Všeč mi je, kadar stiliziram motive, ki jih uporabljam. Občutek imam, da je v hiperrealistični estetiki nekaj »preplavljajočega«, da ne dopušča dodatnih sprememb ali pa se mi zdi kot goljufanje … Je tudi zelo skladna s kapitalistično paradigmo, saj ima en cilj: pokazati, kako dobra je tehnologija, kako je vedno boljša, vse bolj realistična. In vedno obstaja način, kako narediti igro še privlačnejšo, volumetrijo še lepšo – lepšo, kot je v resničnem življenju.

Lahko poveste kaj o svojem ustvarjalnem procesu? Kaj vas trenutno zanima?

Zadnja leta se vedno bolj ukvarjam s prostorom, v čemer uživam. Razširjajoč se iz digitalnega igralnega prostora, svojega nekdanjega področja, sem začela prevajati svoje delo v prostor in arhitekturo. Zanima me element, zaradi katerega delo ni več interaktivno na klasičen način. Klasičen način bi pomenil oblikovanje uporabniške izkušnje: pritisneš na gumb in nekaj se zgodi, namestitev se odzove. Namesto tega me zanima interaktivna razsežnost, ki je bolj podobna ustvarjanju prostora ali arhitekturnega okolja, v katerem se lahko zgodi nekakšna posredna interakcija … Ljudje lahko na določen način zasedejo prostor, kot pri Igrivih stopnicah. Izhajam torej iz nečesa interaktivnega, vendar stremim k temu, da se občinstvo na nek neznan način odloči, kako bo zasedlo prostor ali komuniciralo z njim. Zanima me tisti prostor, ki je nekje med pasivno umetniško publiko in zelo neposredno interakcijo.

Pred to instalacijo sem ustvarila delo (instalacija Forum), ki je bilo skoraj kot javno kopališče in hkrati družabni prostor, kjer so obiskovalci zasedali digitalni prostor, ki je bil del tega. Zanima me delo s prostori za prosti čas, socialnimi prostori – okoljem, kjer lahko pride do neke vrste igrivosti, vendar ne na tipičen način …

Moj ustvarjalni proces običajno izvira iz razmišljanja o nekem artefaktu, kot je Novi Babilon ali kaj drugega, na primer starodavna tehnologija ali zgodovinski predmet. Vse to združujem z »worldbuilding« platformami, simulacijami, modeliranjem, MMORPG tehnologijami, skratka z zelo sodobnimi pojavi v kulturi.

 

Pogovarjala se je: Anja Trobec
Fotograf: Marijo Zupanov

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiRobbie Hopper: »Mladinsko delo se bori proti občutku nemoči« 
NaslednjiFederico Fiorino: Stolp Lent – Prvo mesto natečaja Plavajoči paviljonNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaIntervjuStanovanjske politike

Dekleva Gregorič arhitekti: Soseska Novo Brdo

23 maja, 2022
ArhitekturaIntervjuOsebnosti

Boris Podrecca: Arhitektura pluralnosti

23 decembra, 2019
KulturaUmetnost

3. bienale industrijske umetnosti: Socialno-romantična utopija

24 novembra, 2020
arhitektkeUmetnost

Christo in Jeanne-Claude: Monumentalnost brez monumenta

8 oktobra, 2021
ArhitekturaIntervju

Maruša Zorec: Osvobajanje prostora

5 maja, 2018
ArhitekturaUmetnost

Cyanometer

1 junija, 2017
arhitektkeIntervju

Intervju: Jana Jocif – PORTRETI STOLETIJ

5 aprila, 2022
GalerijeUmetnost

Mala galerija Banke Slovenije: Odprta proti mestnemu prostoru

7 decembra, 2020
1 2 … 20
Naši predniki niso imeli izbire, mi jo imamo. Pole…
Naši predniki niso imeli izbire, mi jo imamo. Pole…
Kapela sprave (Kapelle der Versöhnung) Avtor proje…
Kapela sprave (Kapelle der Versöhnung) Avtor proje…
Naprej k zemlji: Dekonstrukcija cimprače v Jurovsk…
Naprej k zemlji: Dekonstrukcija cimprače v Jurovsk…
Naprej k zemlji je projekt organizacij Outsider, Z…
Naprej k zemlji je projekt organizacij Outsider, Z…
Posebno poglavje 14. številke o smeteh smo posveti…
Posebno poglavje 14. številke o smeteh smo posveti…
Je tudi vam vroče? 🥵 ▪️ Shladite se ob branju Outs…
Je tudi vam vroče? 🥵 ▪️ Shladite se ob branju Outs…

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo