Podjetje Kolpa, d.d. Metlika je novembra 2015 v Ljubljani odprlo nov razstavni prostor. V prostornem salonu je na ogled širok program produktov. Poseben poudarek je na kerrocku, materialu, ki omogoča neomejeno oblikovanje kopalniške in kuhinjske opreme. Pogovarjali smo se z arhitektoma salona Urško Weiss in Markom Zvonkovičem.

Salon prikazuje širok spekter možnosti uporabe kerrocka. V načrtovanje in oblikovanje je bilo vloženega veliko truda in spretnosti. Kako je potekal kreativni proces?

UW: Od velikega k majhnemu. Od analize potencialnega uporabnika in njegovega razmišljanja do določitve posameznih sklopov, njihovega oblikovanja in razvoja novih detajlov izvedbe skupaj s proizvodnjo. Največji problem je pomenilo ravnotežje med pokazati čim več in hkrati zadržati lahkotnost prostora ter ga ne preobremeniti s preveč elementi. Ker pa je namen salona predvsem izobraževanje o možnostih uporabe, je bilo treba vse skupaj opremiti še z jasnimi grafičnimi in tekstovnimi elementi, ki so bili že skoraj projekt zase.

MZ: Vložili smo veliko truda, saj je bilo treba predstaviti vse prednosti in zmožnosti materiala na 190 m2 površine. Tako je bilo treba skrbno načrtovati vse, od osnovnega koncepta pa do najmanjših delikatnih detajlov pri izvedbi.

Da bi predstavili material v čim bolj realni izvedbi, smo showroom zasnovali po principu posameznih ambientov, in sicer odprtega tipa, da je prostor kar se da zračen in pregleden. Kerrock se je kljub svojim neomejenim možnostim uporabe še posebej uveljavil v kopalnici, kuhinji, prodajalnah, hotelskih rostorih, medicini ter pri fasadah in stenskih oblogah. Tako smo vse te segmente uporabe ponazorili s posameznimi ambienti, ki so tudi dobro grafično opremljeni ter skrbno aranžirani.

Kerrock s svojimi lastnostmi omogoča zelo inovativno uporabo tako v kopalnicah in kuhinjah kot tudi v bivalnih ali poslovnih prostorih. Kako ste izpostavili raznolikost uporabe materiala?

UW: Ko si obiskovalec podrobno ogleda razstavni prostor, lahko opazi, da se kerrock najde tudi v najbolj nepričakovanih kotičkih. Tako je iz njega izdelano vse, od kuhinjskih front, svetlobnih okvirjev in različnih stenskih oblog pa do že uveljavljene uporabe za delovne površine, umivalnike, sprejemne pulte in razstavne elemente. Salon je razdeljen po segmentih – kerrock se namreč lahko uporablja tako zunaj kot znotraj, tako horizontalno kot vertikalno, tako v poslovnih kot tudi v zasebnih prostorih.

MZ: Raznolikost uporabe kerrocka je prikazana v obliki posameznih ambientov, ki se z uporabniškega vidika med sabo zelo razlikujejo (ambulanta, kuhinja, hotel, fasada). Tukaj smo poskušali poleg običajnih implementacij material prikazati tudi v nevsakdanjih ali celo v še nikoli prej izvedenih primerih, kot sta na primer kuhinja s frontami iz kerrocka ali stenska obloga kot silhuetna slika v kopalnici. Tako je poleg raznolikosti uporabe prikazanih tudi veliko detajlov, ki jih je zelo težko oz. jih ni mogoče doseči pri ostalih materialih.

Katere lastnosti kerrocka vas kot arhitekte najbolj navdušujejo?

UW: Zmožnost kerrocka, da se prilagodi vsakršni zamišljeni obliki in z lahkoto prevede ideje v realnost. Praktično neomejena barvna paleta, spajanje brez vidnih stikov, prosojnost in neskončne možnosti igre s svetlobo – pri vsem tem mi je prva asociacija kerrock. Odpornost proti temperaturi, UV in kemikalijam ter homogenost in neporoznost pa postajajo nepogrešljive lastnosti v specifičnih in zahtevnih primerih, ko je na primer uporabljen kot kreativna fasadna obloga ali delovni pult. Čeprav je material na voljo v standardnih enobarvnih odtenkih ter vzorcih in efektih, ki jih je skupaj kar 92 (granit, terrazzo, marmor, lumino in luminaco), pa proces izdelave dovoljuje individualno prilagoditev odtenka praktično brez omejitev.

MZ: Vsekakor so to nevidni spoji, neprepustnost za vodo, odpornost proti vremenskim vplivom, ustvarjanje organskih oblik in svetlobnih efektov, možnost rezkanja in perforacije ter izvrstno kombiniranje z ostalimi materiali. Velika prednost vsega tega pa je, da vse te obdelave kerrocka lahko izvedemo s preprostim orodjem, kot so lesnopredelovalni stroji, oz. jih lahko izvede mizar, izobražen s strani našega podjetja. Treba je poudariti tudi široko barvno paleto, ki jo tvorijo enobarvni, terrazzo, granitni, marmorni in lumino efekti. Če si zaželiš specifično barvo materiala, so jo v podjetju pripravljeni tudi na novo razviti.

Vse več govorimo o trajnosti v arhitekturi; kako kerrock odgovarja na sodobne trende trajnostne gradnje?

UW: Kerrock kot visokotehnološki material, ki pa se proizvaja in obdeluje lokalno, odgovarja na vrzel v Sloveniji na tem področju, saj se na tak način predvsem zmanjšujejo stroški transporta. Poleg tega se površine s poliranjem preprosto obnovijo, s čimer se izognemo potrošniškemu menjavanju izdelkov. Zob časa je pri kerrocku neviden. Ena izmed osnovnih sestavin materiala je aluminijev hidroksid, ki je naraven material. Kot je vidno tudi v salonu, se odtenki kerrocka prvovrstno kombinirajo z ostalimi naravnimi materiali, s tem pa zagotavljajo uspešno integracijo v sodobne arhitekturne strukture.

MZ: Z vidika trajnosti v arhitekturi ima material to prednost, da ohranja prvotno kakovost tudi po dolgoletni uporabi ter se ga tudi v primeru mehanskih poškodb dá vedno popraviti na prvotno stanje, tako z estetskega kot tudi s strukturnega vidika. V tem primeru se izognemo čezmernemu prenavljanju in vnovični menjavi materialov ter tako prihranimo veliko časa in energije. Prav tako je odporen proti zunanjim vremenskim vplivom, zato je njegova uporaba v zunanjih prostorih zelo zaželena, saj veliko materialov sčasoma začne izgubljati prvotne lastnosti oz. začnejo celo propadati. Poleg dobrih tehnoloških trajnostnih lastnosti v arhitekturi je kerrock trajen tudi z estetskega vidika, kar dokazuje njegovo nenehno uvrščanje med trendovske materiale že več kot dvajset let. Njegov kamniti videz ali enobarvni toni, ki se odlično skladajo tudi z ostalimi, predvsem naravnimi materiali, zagotavljajo visoko estetsko vrednost ter so zelo primerni za vgradnjo tudi v najboljše arhitekturne stvaritve oz. tako imenovano večno arhitekturo.

Kako obiskovalec salona doživlja prostor? Kakšna je uporabniška izkušnja?

UW: Uporabniška izkušnja je sicer trendovski pojem, ki pa se neupravičeno asociira predvsem z grafičnim oblikovanjem in oblikovanjem za splet. Kot že omenjeno, smo Kerrock showroom zasnovali z mislijo na končnega uporabnika. Čeprav se v posameznih oddelkih prepletata zasebno in javno, med obema lahko potegnemo nekaj vzporednic, zato verjamem, da bo razstavni prostor enako nagovarjal oba segmenta potrošnikov. Prostor je zasnovan krožno, tako da obiskovalca vodi od enega do drugega ambienta, v vsakem pa pokaže neko novo lastnost in uporabnost materiala. Premišljena osvetlitev in označbe ponudijo fokusne točke in izpostavijo prednosti kerrocka kot vsestranskega materiala. Kot pravi prva stran kataloga – »Zamislite si karkoli, mi uresničimo.« In mislim, da smo s salonom to dejstvo tudi uspešno prenesli v prakso.

MZ: Kerrock showroom je prostorsko zasnovan zelo odprto ter se konceptualno in karakterno razlikuje od oddelka Kolpa san, kjer so ambienti zasnovani bolj intimno. Tako uporabnik že pri vstopu v Kerrock showroom dojame, da je v popolnoma drugačnem razstavnem prostoru. Odprtost prostora uporabniku v trenutku razkrije, da je v svetu kerrocka, prijetno zasnovani ambienti pa ga privabijo, da si jih ogleda in se z materialom tudi podrobneje seznani, saj so vsi segmenti showrooma in vse zmožnosti kerrocka podrobno grafično opremljeni oz. predstavljeni.

Pripravil: Matevž Granda