Advertisement
Created with GIMP
Plečnikovi kurniki: arhitektura za kokoši

Kakšna je hiša po meri kokoši – ali je oblikovana glede na njena razmerja? V kakšni hiši bi ta talna ptica rada živela? Kakšen bivalni prostor bi zadovoljil njene potrebe? Zasnova kokošnjaka zahteva izstop iz perspektive, osredotočene na človeka, in prestop v perspektivo kokoši. Naslednji projekti vključujejo zanimiv premislek o kokošnjaku in presegajo zgolj funkcionalnost.


Kengo Kuma: Casa Wabi Coop

foto: Edmund Sumner

Kokošnjak je postavljen v tropsko podnebje Puerto Escondida na južni obali Mehike. V studiu Kenga Kume so ob njegovem snovanju nekoliko humorno razmišljali kot o snovanju prebivališča za skupnostno bivanje. Sestavlja ga namreč mreža lesenih desk, katere modul – kocka – je prilagojen velikosti kokoši in deluje kot individualna celica. Kokoši se lahko ugnezdijo v mrežo ali se družijo v »skupnem prostoru«. Mreža individualnih celic hkrati tvori konstrukcijo kokošnjaka. Ta omejuje prostor, a ga ne zapira: daje mu senco, hkrati pa dopušča naravno prezračevanje. Poleg kokošnjaka objekt vključuje tudi delovne površine. Konstrukcija je obdelana z japonskim tradicionalnim postopkom žganja lesa Shou Sugi Ban, ki les lahko ohrani tudi do 100 let.

TROPICAL HOUSE: Chicken House

foto: Quang Dam

Starejši par v suburbanem okolju si je na vrtu zaželel kokošnjak. Arhitekti so ga zasnovali  z mislijo, da kokoši ne želijo omejiti na majhne kletke – potrebujejo namreč dovolj prostora, zraka, mesto za pitje vode ter valjenje. Kurnik je zasnovan kot lahka, transparentna kovinska konstrukcija, v katero se umeščajo manjši volumni z dostopom, ki so umirjeni prostori za valjenje jajc, obdani s polnimi stranicami. Zasnova ne omogoča le majhnega osnovnega prostora, ampak tudi dovolj velik prostor za raziskovanje, brskanje po tleh in lovljenje kokoši. V tla sta vdelana tudi dva manjša bazenčka za plavanje rac. Prostor tako ustvarja pravo malo ptičjo skupnost. Ne le to – kokoši občasno obiskujejo tudi njuni vnuki: ob obisku hiše starih staršev jim zagotavlja zanimiv prostor za igro.

SO architecture: House of Chickens

foto: Ali Taptık

Kokošnjak je del načrta umetniško-arhitekturne kmetije Palanga, s katero se ukvarja umetnik Kutlug Ataman in je del revitalizacije večjega območja na vzhodu Turčije. Je prvi dokončani objekt kmetije, ki bo zajemala še druge: hleve, rastlinjake, krmišča … Zasnova je oblikovana s spoštljivim odnosom človeka do narave; objekt namreč lahkotno stoji na zemlji. Hkrati upodablja tudi sožitje med človekom in živalmi, saj je oblikovan tako, da za pobiranje jajc ni treba motiti kokoši z vstopanjem v njihovo okolje. Razporeditev funkcije po dolžini objekta zaznamujejo dejavnosti prebivalk – spanje in valjenje. Arhitekti so s predhodnimi analizami obnašanja živali in izkušenj lokalnih ljudi ugotovili, da imajo kokoši rade dobro prezračevane prostore in indirektno svetlobo, kar so upoštevali v zasnovi. Zaradi vročega in suhega podnebja je širok napušč, ki zagotavlja senco, ključen.

Gašper Fabijan: Kurnik

foto: Miran Kambič

Preprosta lesena konstrukcija kurnika za štiri kokoši in petelina je zasnovana z upoštevanjem osnovnih geometrijskih principov. Uporabljena sta kvadrat in zlati rez, ki sta se, poleg tega, da predstavljata estetski ideal, izkazala tudi za funkcionalna. Uporaba kokošnjaka temelji na preverjenem znanju o potrebah kokoši: ima pašnik, dvignjen zaprt prostor in gnezda. Diagonala služi dostopu kokoši do zaprtega prostora, hkrati pa tudi zavetrovanju palične konstrukcije. Kurnik je namenjen premikanju: ko kokoši popasejo travo na enem območju, naj bi ga prestavili drugam. S sprednje strani imajo živali omogočen dostop v naravo, z zadnje pa ima lastnik dostop do gnezd. Stranico zaprtega prostora zaznamujejo luknje v vzorcu galaksije, ob strani pa stoji zlato jajce s hudomušnim napisom: »Bog vedno uporablja geometrijo.«

Plečnik: Kokošnjaki

foto: Monografija o Plečniku

Tudi Jože Plečnik je v svojem zgodnjem obdobju oblikoval nekaj kokošnjakov za družino Zacherl na Dunaju. Vključeni so bili v Stranjićevi prvi monografiji o Plečniku. Ni povsem jasno, kje so stali, saj so njihovi opisi zelo nedoločeni: »Postavljeni v nekem zasebnem parku. Vsak je v posebnem prostoru, ki je ograjen z žičnato mrežo. Izvedeni so v svetlo rumenem lesu z ornamenti, naslikanimi v živih barvah.«

 

 

Vsebine na spletnem portalu outsider.si se razlikujejo od vsebin v tiskani reviji Outsider. Z naročilom na revijo prejmete skrbno pripravljene vsebine in omogočite raznoliko ustvarjanje ekipe sodelavcev Outsiderja. Hvala.

Celoletna naročnina

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.