Na zemlji svet stoji, drugi dan: v učni krajini med dediščino, umetnostjo in arhitekturo

Sobotni del festivala Na zemlji svet stoji nas je v soboto, 26. septembra, izpred Traffike na Vegovi popeljal od Lebdeče strehe na Otoku pri Dobravi do Centra za gradnjo z zemljo in gozdnega Parka preročišč. Dan je bil izjemen predvsem zato, ker smo o arhitekturi, dediščini in odnosih, ki jih kot arhitekti v prostoru sprožamo, govorili v prostoru, kjer se udeleženci pole Misleče roke učijo, preizkušajo in gradijo.

Začeli smo z ogledom Lebdeče strehe arhitekta Otona Jugovca in predstavitvijo Outsiderjeve Pobude za dediščino. Od tam smo se odpravili v Center za gradnjo z zemljo, kjer nas je pričakal saksofonski kvartet Eternum. Nato je Gerrit Müller-Scheeßel predstavil kurnik, ki je po njegovi zmagovalni natečajni rešitvi nastal na poletni šoli Thinking Hands. Kurnik je bil odličen primer tega, kako se zamisel skozi skupno delo spremeni v zgrajen objekt. Sledila je pogostitev.

Nadaljevanje v gozdnem Parku preročišč je razkrilo učno krajino arhitekturne šole Misleče roke. Med vodenim ogledom štirih paviljonov iz zbite zemlje in umetniške instalacije Preproga Mateja Andraža Vogrinčiča smo se premikali med prostori, v katerih je mogoče arhitekturo opazovati neposredno. Paviljoni niso bili le tema pogovora, temveč del okolja, skozi katero smo hodili. Prav ta stik z materialom, merilom in prostorom je dal festivalskemu dnevu posebno vrednost.

Predstavitev knjige ZEMLJA je razmišljanje o gradnji z zemljo še razširila. Sledilo je predavanje arheologa Dimitrija Mlekuža Vrhovnika o zemlji kot materialu, prostoru in nosilki spomina, nato pa pogovor študentov o prihodnosti arhitekturnega izobraževanja in predstavitev Lenarta Piana o uporabi konopljinega betona. Izjemno dobro je bilo, da so se ogledi in pogovori odvijali v učni krajini, povezani prav z vprašanji, ki jih je odpiral program: kako spoznavamo materiale, kako gradimo in kako se arhitekture učimo skozi izkušnjo.

Po drugi pogostitvi smo dan sklenili z večernim druženjem ob ognju. Festival je tako pustil prostor tudi za neformalne pogovore – lep zaključek odlične sobote, v kateri so se učenje, gradnja in druženje srečali na istem kraju.