Natečaj Solinarska hiša je doživel izjemno velik odziv med ekipami iz celega sveta. V predpisanem roku se je registriralo 890 avtorskih ekip, pravočasno in v popolni obliki pa je svoje elaborate oddalo 252 ekip. Med njimi je bilo okrog 20% slovenskih in 80% tujih ekip. Zaradi nepričakovano visokega števila udeležencev je žirija natečaja v sestavi arhitektk Maruše Zorec in Maje Vardjan, konservatorja Etbina Tavčarja in arhitektov Boštjana Vuge, Matevža Grande, Srđana Nađa in Miloša Kosca, v koordinaciji Nine Granda, proces odločanja razdelila na individualni in skupinski del. V prvem, individualnem delu, je vsak izmed članov žirije ocenil prispele elaborate. V drugem, skupnem delu odločanja, so člani žirije razpravljali o ožjem izboru trideset elaboratov, ki so prejeli najvišji skupni seštevek vseh članov žirije.
Izbrana zmagovalna rešitev bo spomladi 2020 realizirana v sodelovanju s podjetji Soline d.o.o., Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran, Alfanatura d.o.o. in revijo Outsider.
Žirija natečaja se je sestala na dveh sejah 24. 2. in 26. 2., na katerih je razpravljala o ožjem izboru in določila nagrajence v sledečem vrstnem redu: prvo nagrado je dodelila elaboratu s šifro WFMHRQ, 2. nagrado s šifro S4UC9K, 3. nagrado pa s šifro NNHM8B. Dodelila je tudi tri priznanja: elaboratom s šiframi QBXP9N, BK6H59 in PT4KPB.
Žirija med prejetimi rešitvami ugotavlja veliko število jasno zasnovanih, pomensko smiselnih in kvalitetno predstavljenih elaboratov. Kljub raznolikosti so se izoblikovale skupine pristopov, ki odlično ponazarjajo dileme celostnega urejanja tako kompleksnega območja, kot so soline v Sečovljah. Prva in druga nagrada sta po mnenju žirije najbolj uspela predstavnika dveh najbolj smiselnih pristopov. Prvonagrajeni projekt predlaga reminiscenco na na prvi pogled nezadržen propad celotnega območja, ki pa ga z ustvarjalno gesto pretvori v polemičen izziv obiskovalcem, bližnjim in daljnim. Drugonagrajeni projekt nastavlja transformativno strategijo, ki je prilagojena izbrani ruševini, ki pa bi z ustreznimi prilagoditvami lahko služila za model in za vzorec za celotno območje. Žirija izpostavlja kvalitete obeh pristopov in izraža upanje, da bo prva strategija s časom vodila k drugi, s tem pa tudi k dolgoročni ohranitvi izjemnega dediščinskega spleta narave in kulture v Sečovljah.
Nagrade:
Prva nagrada
Avtorica: Victoria Tsygankova
Elaborat si oglejte s klikom na povezavo:
Prva nagrada: 191-WFMHRQ Panels.PDF
Na prvi pogled preprosta shematska temna silhueta nekdanje solinarske hiše se skozi premikanje v prostoru izkaže za duha: namesto štirih sten in strehe jo sestavljata dve med sabo prekrižani ravnini. Struktura je blodeča prikazen, ki z ruševino vzpostavlja subtilen, a distanciran odnos; obenem pa zastopa tudi vse druge že na pol podrte in davno izginule solinarske hiše. Vendar ne gre samo za znak v prostoru: enaka silhueta iz vseh zornih kotov in brezizhodnost prehodov v njenih stenah stisko Sečoveljskih solin pretvarjata v enigmatično vizualno-čutno izkustvo, ki ne sproža vprašanj le pri obiskovalcih, ampak tudi pri kilometre oddaljenih kolesarjih in avtomobilistih, ki se Solinam morda nikoli ne bi približali. Projekt iz romantične ruševinske krajine, na katero smo se že kar preveč navadili, ustvari polemično vprašanje, ki ga ni mogoče prezreti.
Prva nagrada: EUR 3.000,00 bruto + EUR 2.000,00 za kritje stroškov potovanja in namestitve v zvezi z delavnico za pripravo gradbene dokumentacije.
Druga nagrada
Avtor: Ben Weir
Elaborat si oglejte s klikom na povezavo:
Druga nagrada: S4UC9K Panels.PDF
Drugonagrajeni projekt je generativen in projektiven. Na treh točkah temeljena elegantna konstrukcija nosi enokapnico, ki ruševino zaščiti, obenem pa z njo vzpostavi enakovreden odnos starega in novega. Projekt niti ne objokuje preteklosti niti ne rekonstruira nekdanjega stanja, ampak zamrzne propad tu in zdaj. Znotraj običajnih dilem o obnovi, rekonstrukciji ali počasnem propadu je radikalna ohranitev obstoječega stanja bolj radikalna možnost, kot se zdi na prvi pogled. Posebno vrednost dajejo projektu eleganca konstrukcije, inteligentna navezava na specifičen kontekst ruševine ter ustvarjanje novega kvalitetnega ambienta. Še posebej pa je dragocena transformativen pristop, ki ga projekt odpira brez rekonstrukcij nekdanjih strešin ali betoniranja kamnitih zidov. S specifičnim in obenem generičnim pragmatizmom zaustavi propadanje ene ruševine, obenem pa demonstrira strategijo za celotno območje.
Druga nagrada: EUR 1.500,00 bruto
Tretja nagrada
Avtorja: építész stúdió / Tamás Fialovszky inGergely Kenéz
Elaborat si oglejte s klikom na povezavo (pdf.):
Tretja nagrada: NNHM8B Panels.PDF
Projekt je polemičen in radikalen: namesto rekonstrukcije ali opozorila predvideva prostorsko frustracijo, ki območje ruševine odtegne pogledu in dostopu. Natančneje povedano, odtegne ga človeškemu pogledu in dostopu; lesena panelna kontura zakriva še ohranjene kamnite zidove, znotraj pa ustvarja zatočišče za ptice, ki so izmenično blagoslov in problem varovanja dediščine na območju solin. Tudi tretjenagrajeni projekt je izmenično duhovit in nihilističen, nikoli pa enoznačen. Ambivalentnost projekta sproža vprašanja in ojačuje dileme, ki so v prostoru že prisotne, obenem pa običajno komaj zaznavne procese izginevanja radikalizira in jih zato naredi vidne v obliki arhitekturne frustracije.
Tretja nagrada: EUR 500,00 bruto
Priznanje
Avtor: Lovre Mohorič
Elaborat si oglejte s klikom na povezavo:
Projekt je izrazito performativen. Namesto prostorske intervencije predvideva participatorno akcijo, v kateri bi obiskovalci sami zložili pendant kamnite ruševine: ob opažu sten iz lesenih panelov bi tako zrastel negativ podirajoče se hiše. Kot pa poudarja ekipa elaborata, je fizični rezultat akcije manj pomemben kot akcija sama. V obsežnem prostoru, kjer se zdi, da je nemogoče vplivati na počasno vztrajnost propada, je skupna gesta udeležencev in obiskovalcev dejanje, ki lahko na novo vzpostavi možnost za spremembo.
Priznanje
Avtorji: NOYD collab
Elaborat si oglejte s klikom na povezavo: Priznanje: PT4KPB.PDF
Projekt obenem je in ni rekonstrukcija nekdanjega objekta. Znotraj kamnitih zidov ruševine postavljen okvir hiše se ob bližnjem ogledu izkaže za kamnito kostnico. V njenih na gosto razporejenih nišah so umeščeni posamezni kamni sesipajočega objekta, v katerem je nameščena. Ti so tako ponovno povzdignjeni iz grušča ruševinskih ostankov, obenem pa niso postavljeni na svoje izvorno mesto. Svojevrsten memento mori pa se odpove pretirani patetiki in namesto preprostega opozorila na zatečeno stanje ustvari nov, tenkočutno oblikovan interier.
Priznanje
Avtor: Konstantin Frolov
Elaborat si oglejte s klikom na povezavo: Priznanje BK6H59.PDF
Projekt se ne dotika ruševine, jo pa zato krog in krog objame z zaprtim zaščitnim hodnikom. Tako izolirani ostanki so izvzeti iz svoje okolice, obenem pa postanejo samozadostno senzorično gledališče. Izolacija ruševin za zunanje poglede in z izjemo enih vrat tudi za obiskovalce intervencije pomeni ojačitev ruševine tukaj in zdaj. Projekt se ogradi od zaščite ruševine in se raje opredeli za poskus vplivanja na percepcije obiskovalcev. Hodnik ima tako vse značilnosti srednjeveškega samostanskega kontemplativnega hodnika, prilagojenega na sečoveljski kontekst.
***
Posebna omemba uredništva:
Avtorja: Jaka Korla, Hana Leban
S88CWA
Avtorji: ARP studio, Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, Jan Žonta; Pesmi: Miljana Cunta
N6KBPC
Avtorji: Marco De Vincentiis, Silvio Pennesi, Emanuel Falappa
M8TFA7
Koncept in izvedba: revija Outsider s partnerji, urednica: Nina Granda
Ideja in zasnova natečaja, koordinacija: Nina Granda, Outsider
Partner natečaja in ekskluzivni izvajalec natečajne rešitve:
Projekt je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija:
Partnerji natečaja:
Podpornik:
