Ob obisku slovenskih mest smo že vsi kdaj naleteli na garažo Triplex. O njeni pomembnosti govori podatek, da je bilo v Sloveniji in širom Jugoslavije postavljenih več kot 160 primerov, ki se nevsiljivo vključujejo v različne kontekste.
Severjev tipski model garaže Triplex, zasnovan leta 1966, je postal tako običajen element slovenskih stanovanjskih sosesk, da lahko rečemo, da predstavlja kar del slovenske mestne pokrajine. V Ljubljani se pojavlja na 25 lokacijah s kar 58 garažnimi hišami. Medtem ko so unikatna dela Savina Severja zaznamovala specifične lokacije, se Triplex s svojim racionalnim, funkcionalnim konstrukcijskim sistemom vklaplja v različne mestne kontekste.
Z majhnim pritličnim odtisom in odprtostjo Triplexi v prostoru delujejo lahkotno in nevsiljivo. Včasih stojijo samostojno, včasih pa v skupinah dveh, treh ali celo več garaž. Garaže se zaradi prilagajanja lokaciji med seboj razlikujejo po velikosti. Od leta 1966 do leta 1999 model Triplex ni izgubil aktualnosti.
Leta 1966 je Sever razvil tip A, namenjen avtomobilom dimenzije legendarnega fičota – parkirno mesto je dimenzij 2,45 m × 4,7 m. Konstrukcijski sistem sestavlja ponavljajoč armiranobetonski profil, sestavljen iz nosilcev in slopov, ki podpirajo konstrukcijo strehe, sestavljeno iz jeklenih profilov, vmesnimi prečnimi letvami in, v večini primerov, salonitno kritino. Slednje predstavlja eno izmed šibkosti – Triplexi so izdelani zelo ekonomično, z uporabo poceni materialov, hkrati pa tudi tankimi dimenzijami konstrukcije. To rezultira v njihovi degradaciji.
Dimenzije parkirnih mest pri tipu A so problematične za dimenzije današnjih avtomobilov. Le štiri leta po zasnovi Triplexa A, leta 1970, je Sever obstoječi model nadgradil, saj je razvoj avtomobilizma narekoval večje dimenzije. Pri Triplexu B so se parkirna mesta povečala na širino 2,65 m in dolžino 5 m. Garaže so zaradi povečanih razmikov konstrukcije še danes uporabne za izvorni namen.
Kljub temu je danes veliko garažnih boksov v Triplexih namenjenih skladiščem. Postali so hibriden objekt – drugo funkcijo so pridobili sami od sebe. Drugačnemu namenu služita tudi dva adaptirana Triplexa na Viču, v katerih so pisarne, ki jim svetlobo v notranjosti zagotavljajo strešne kupole.
Kakšna prihodnost čaka Ljubljanske Triplexe, ostaja odprto vprašanje. Razdrobljena lastniška struktura lahko ob urejenem upravljanju ohranja njihov obstoj, po drugi strani pa lahko tudi zakoliči njihov propad. Šibkejši med obema, Triplex A, v veliki večini primerov ne opravlja več svoje osnovne funkcije. V racionalnem duhu Severjeve arhitekture bi bilo smotrno, da bi jih s pomočjo adaptivne ponovne uporabe namenili nečemu drugemu.
Celoten prispevek o garažah Triplex bo objavljen v naslednji številki revije Outsider.
Piše: Nina Dolar
Viri:
Sever, S., Dolenec, M., & Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt = Savin Sever architect. Nuit.
Golob, R. (2026). Triplex revitalizacija: radikalna prenova Triplex garaže v Ljubljani [magistrsko delo].
Muratović, A. (2015) Savin Sever: Zgodba neke arhitekture. [Dokumentarni film].
7 Responses
Pozabili ste omeniti, da ti objekti nudijo vrsto novih rab. Vsako jutro, posebej če dežuje, sneži etc.pod kar široko zunanjo streho številni telovadci, telovadke iz Šole zdravja telovadijo. To je ena redkih zaščit, ko se vračaš npr.iz avtobusne postaje pri Rasiski, da ni treba nositi dežnikov. Hkrati pa imaš polne roke vrečk ipd.
Vsako nedeljo se tam zbirajo lastniki garaž in perejo svoje avte. Klepetajo. Garaže na Vodnikovi imajo urejeno elektriko, vodo, vzdrževanje, imajo svojo zapornico in sploh so lepo urejene in niti najmanj niso za podreti, kakor je razumeti iz tega zapisa. Nekatere garaže pa kot skladišča najemajo obrtniki. Morda tudi zato, ker mesto nima kake posebne politike za začasna skladišča, npr.kontejnerje, za tiste, ki začasno nimajo svojih stvari kam dati, ki kam odpotujejo ali pa se morajo seliti in v vmesnem času potrebujejo nek prostor. Pa ne prevelik in ne predrag.
Pozdravljeni,
najlepša hvala za komentar in deljeno izkušnjo iz vsakdanjega življenja. Ne menimo, da so te garaže za podreti – vaš komentar še toliko bolj dokazuje, da so postali objekt, ki so ga ljudje vzljubili kljub temu, da ima drugačno rabo, kot je bilo prvotno zamišljeno po ideji Savina Severja. Vabljeni k branju prispevka, ki bo objavljen v marčevski številki Outsiderja.
Lep pozdrav
Sprašujem kaj delajo arhitekti? Namreč vsaj pri študiju, torej na fakulteti bi se morali po moje ukvarjati z aktualnimi problemi in iskati rešitve, v tem primeru z parkirišči, pa seveda tudi z adaptacijami starejših stanovanjskih objektov in jih dati za sprejemljivo ceno na razpolago prebivalcem !? V Ljubljani izgleda kot da je arhitekt in načrtovalec prostora (kot tudi vse drugo) , kar župan. Večje razočaranje od župana je zame Koželj, ki na nek način “požegnal” mnoge slabe! rešitve. Plečnik kje si???🥴🙏🇸🇮
Vsi ti garažni objektivno imajo izvrstne lokacije in primerno površino. Postopoma jih bo treba podreti, na njihovo mesto postaviti objekte z novo vsebino, tudi stanovanja. Novim lastnikom ponuditi mesta v podzemnih večkratnih garažah… in rešitev, ki je dolgoročno smiselna, je tu
Morda drži, da je praktična, izgled je pa kot skrpucalo. Kazi podobo Ljubljane.
Marian, vaš komentar ni na mestu, za nekatere objekte res ni poskrbljeno in se to vizualno opazi ampak sam projekt je odlično zasnovan, objekti so lepo umeščeni v prostor, funkcionalni, večnamenski, sam ustvarjalec zasluži da se ga ne pozabi. Slovenija nima samo enega Plečnika, “plečnikov” je veliko v tej mali deželi.:)
Vrhunska arhitektura! Najboljši izkoristek prostora, estetsko, Savin Sever svetovna klasa v arhitekturi. Koristno kaj prebrati o njem, da bi bili Slovenci nanj upravičeno ponosni.