V strnjenem jedru Novega mesta, kjer se ozke in prepletene ulice vzpenjajo od Novega trga proti Kapiteljskemu hribu, Narodni dom že več kot stoletje dominira bolj drobni okoliški zazidavi. Nastal je iz potrebe po matičnem prostoru Novomeške čitalnice, gradnja, ki je trajala deset let, pa se je zaključila leta 1885. V stavbi so dobila prostor tudi druga društva in ustanove, Narodni dom pa je postal središče kulturnega dogajanja Slovencev v Novem mestu.

Po upadu čitalniške dejavnosti je bila stavba od leta 1925 v javni ali zasebni rabi številnih uporabnikov in pomembnejših institucij. Od leta 1997 je bila zaradi dotrajanosti večinoma zapuščena in v uporabi po principu spontane zasedbe prostorov. Leta 2018 so prostore izpraznili in začeli s pripravljalnimi deli za prenovo, ki bi Narodnemu domu vrnila javni značaj in na novo vzpostavila njegov odnos z mestom ter utemeljila/upravičila njegov status kulturnega spomenika državnega pomena. Projekt prenove so na podlagi konservatorskega programa in načrta izpeljali arhitekti iz birojev Balkon arhitektura in Zeloa.

»Stavba je z glavnim vhodnim pročeljem postavljena v dialog z Glavnim trgom prek Čitalniške ulice – vizualne in prostorske osi, ki se zaključi v sredinski osi glavnega vhoda stavbe,« uvajajo prostorski kontekst arhitekti in nadaljujejo: »Zanimivost zasnove sta zgolj dve bogato historicistično oblikovani fasadi, dvoriščni del na zahodu in severu pa je povsem neoblikovan in daje vtis nedokončanosti.« Kot glavni atribut objekta so prepoznali in ohranili prostornost dvovišinske prireditvene dvorane v pianu nobile s pripadajočima salonoma, medtem ko so na nekdaj neizkoriščenem podstrešju uredili nove ateljejske prostore.

Funkcionalno je objekt dopolnjen s prizidkom, postavljenim v nišo na zadnji strani, ki poveže etaže z dvigalom in razširi preddverje dvorane. Označuje tudi nov glavni vhod, do katerega je speljana nadstrešnica, ki je nadomestila manjšo stransko ulično prizidavo in javni prostor s stranske ulice podaljšala na novonastali trg ob domu. Da bi trg povezali s pritličjem, so morali narediti manjši izkop, novo ureditev pa s terasami prilagoditi naravnemu vzpenjanju terena.

Glavnima pročeljema je povrnjena prvotna svetla dvobarvna podoba. Tudi notranjost prostorov je povečini bela, večnamenska oprema pa se s svetlo barvno shemo zliva in ustvarja nevtralno podlago pestremu naboru bodočih vsebin doma. Ohranjeni so izvirni tlaki in volumenske značilnosti z obokanimi stropovi, hierarhijo prostorov pa nakazujejo predvsem svetila, ki so v funkciji od bolj subtilnih usmerjevalcev poti do impozantnejših kompozicij v novem prizidku in dvorani.

V svetlo celoto je vključenih nekaj ključnih poudarkov v kontrastno temno rjavi barvi: les restavriranih vhodnih vrat historičnega vhoda in vidne podstrešne konstrukcije je postavljen v pomenljiv dialog s kovinsko strukturo novega prizidka in nadstrešnic.

Arhitekturna zasnova temelji na spoštljivem soočenju zgodovinskega stavbnega tkiva s sodobnimi rešitvami. Narodni dom tako ni zgolj obnovljen spomenik, temveč znova dostopen prostor srečevanja, ki povezuje arhitekturno dediščino s potrebami sodobne družbe.

Ime projekta: Narodni dom Novo mesto
Avtor projekta: Petra Ostanek, Anže Zalaznik, Rok Smrkolj, Vojan Palčič
Investitor: Mestna občina Novo mesto
Lokacija: Novo mesto
Fotografije: Ana Skobe

Leto načrtovanja: 2021
Leto izvedbe: 2026

Bruto tlorisna površina: 1966,5 m²
Pritličje: 509 m²
Parcela: 927 m²
Pozidana površina: 613 m²

Projektanti:
Gradbene konstrukcije: Edvard Štok, univ. dipl. inž. grad.
Elektro instalacije: Tomaž Peterlin, el. tehnik
Strojne napeljave: Boštjan Špiler, univ.dipl.inž.str.

Izvajalci:
Glavni izvajalec del: FA-ST d.o.o.

Pripravila: Patricija Bratuž

Naročite se na tiskano revijo Outsider in omogočite naše delo. Hvala!