Revija Outsider je ob prvem desetletju izhajanja prvič podelila arhitekturno nagrado Outsider Award. Žirija v sestavi sodelavcev revije Outsider in članov uredništva: Nina Granda, Gregor Turnšek, Aleš Gabrijelčič, Luka Jerman, dr. Živa Deu, Alenka Korenjak, Tadej Zupančič, Matevž Granda, častni člani žirije, ki so podelili glavni nagradi Outsider Award so bili Juhani Pallasmaa in arhitekta Yui in Takaharu Tezuka.
V Vodnjanu so v teh dneh: arhitektka, ki tudi piše, zaljubljena v gradnjo z zemljo, in večinoma živi na Madžarskem. Arhitekt-profesor z Norveške šole v Bergnu (Arkitekthøgskole, BAS) in arhitektka iz Barcelone, arhitekt, ki je iz Slovenije odšel v Barcelono in tam srečal arhitektko iz Mehike, skupaj pa ustvarjajo neverjetne projekte po vsem svetu, od Mexica do Ljubljane: “Ne glede na to, da se lahko zgodi, da pri izvedbi nimaš kontrole, če arhitekturna ideja res dobra, v prostoru zaživi”. Arhitekt, ki je na na nekdanjem parkirišču v predmestju Pariza zasnoval urbani, terciarni gozd: revolucionarno rešitev, ki bi jo lahko implementirani po nešteto drugih mestnih trgih in sivih conah. “Ustvarjam prostore, ki z arhitekturnimi sredstvi uravnavajo klimo, zato, ker je to danes nujno, da je prostor funkcionalen in vitalen.” Tu je arhitektka, ki je skupaj s kolegi, v majhnem mestu na Koroškem raziskala prazne lokale in jih s svojim pristopom vključevanja skupnosti napolnila, da desetletje kasneje poganjajo razvoj kraja. “Pomembno se mi zdi, v kakšnih odnosih nastaja arhitekturno delo in menim, da če so ti kakovostni, se bo to poznalo tudi na prostoru.” Vsi ti so Outsiderji, saj na nepričakovane načine presegajo svoj prostor, čas in konvencije stroke. Presegajo jih na način, da širijo meje mogočega, stopajo korak naprej po še neprehojeni poti. Kot je zapisala avtorica enega izmed nagrajenih esejev in zaobjela bistvo: Outsiderji inovirajo, establišment se upira, in čez čas, arhitektura sledi.
“Arhitekt” je eden najstarejših poklicev. Danes se lahko zdi nekako anahronističen – v svetu, ki je vse bolj digitalen, graditi fizični prostor, ustvarjati z materijo; postavljati zidove. Takšne, da omogočajo svobodo. Preizpraševati čas, trajnost, vpenjati se v naravo in skupnost. Poklic arhitekta je danes smiseln, in bo tak v prihodnje, le če zmore znova in znova presegati meje in s svojimi sredstvi, s črto, z roko, z vzdušjem, z zidovi, z odnosi, širiti meje možnega. Arhitekt bo v prihodnje smiseln le, če bo Outsider, nekdo, ki odpira možnosti. Outsider gradi svobodo.
Nagrada je rezidenca v majhnem kraju v Istri. Rezidenca je namenjena arhitekturnemu oddihu: času, da se posvetimo razmislekom o tem, kaj je bistveno. Prvi nagrajenci so pravkar odpotovali vsak na svoj konec. Preživeli smo izredno polne, zanimive, zabavne in sproščene dni, ob globokih debatah o sodobni arhitekturi, o delu in odnosih, o okolju in sledovom, ki jih puščamo. O učenju in poučevanju. Z nami so bili v zadnjih dveh tednih junija čudoviti gostje:
Magnus Wåge, norveški arhitekt, je soustanovil biro Mestres Wåge Arquitectes leta 2005 z pisarnama v Barceloni in Oslu. Biro slovi po projektih, kot je preobrazba žitnega silosa v muzej Kunstsilo v Kristiansandu. Wåge je tudi profesor in koordinator tretjega letnika na Arhitekturni šoli v Bergnu, kjer prispeva k izobraževanju prihodnjih arhitektov.
Maria Mestres, katalonska arhitektka, je soustanoviteljica biroja Mestres Wåge Arquitectes, ustanovljenega leta 2005. Biro, ki deluje v Barceloni in Oslu, je priznan za projekte različnih meril in tipologij ter je prejel številne nacionalne in mednarodne nagrade na arhitekturnih natečajih. Mestres je tudi članica upravnega odbora BIM pri Katalonskem arhitekturnem zboru (COAC).
Andrej Bernik, ustanovitelj pariškega biroja Fieldwork Architecture, je profesor arhitekturnega projektiranja na Écoles Nationales Supérieures d’Architecture in soavtor Terciarnega gozda. Njegovo delo se osredotoča na klimatsko prilagoditev in načrtovanje mest prihodnosti, pri čemer nagovarja urbane skupnosti z inovativnimi arhitekturnimi rešitvami.
Boris Bežan je leta 2017 ustanovil Bax studio kot nadaljevanje studia MX_SI, ki ga je soustanovil leta 2005 po zmagi na natečaju za center Federico Garcia Lorca v Granadi. Zmagal je na več mednarodnih natečajih, vključno s paviljonom Gösta na Finskem, muzejem Papalote v Mehiki, Kulturnim centrom Rog in muzejem Kunstsilo na Norveškem.
Monica Juvera je leta 2005 soustanovila studio MX_SI po zmagi na natečaju za center Federico Garcia Lorca v Granadi. Do ustanovitve Bax studia leta 2017 je arhitekturo združevala s projekti na področju oblikovanja in izobraževanja o kreativnem mišljenju. Njena dela so bila nagrajena in objavljena mednarodno, vključno z nominacijami za nagradi Mies van der Rohe in Plečnik.
Anja Šuler, arhitektka, je soavtorica projekta Kje je prostor (2015), ki je oživljal opuščene lokale v Slovenj Gradcu za kreativno delo in služil kot model za druge kraje v Sloveniji. V arhitekturi jo poleg oblikovanja prostora zanimajo odnosi v procesu arhitekturnega dela, kot so sodelovanje in dinamika med akterji. Deluje v biroju Matija Miler.
Kinga Gacsályi, arhitektka, diplomirana v Budimpešti, raziskuje zemeljske materiale in arhitekturne tehnike. Izdelovala je adobe opeke v indijskih Himalajah, preučevala nubijske oboke v Egiptu, pripravljala slamnate strehe na Madžarskem, oblikovala ekološke hiše, ometavala glinene stene in ustvarjala umetnine iz zbite zemlje za muzeje. V slovenskih gozdovih je gradila zemeljske stebre, skozi delo z zemljo poglablja povezave z drugimi in seboj. Avtorica enega izmed nagrajenih esejev Biti Outsider.
Drugi del srečanja sledi septembra.
Izlet na otok Sveti Jerolim.
Delavnica uporabe lokalne zemlje za omete.
Priprava različnih mešanic zemlje.
Foto: Matevž Granda, Nina Granda, Simon Chang
