Ob 10. obletnici smo pri reviji Outsider prvič podelili arhitekturno nagrado. Nagrada izpostavlja projekte, ki po naši presoji bistveno prispevajo k sodobni arhitekturi. Po več srečanjih s strokovno žirijo smo oblikovali pet kategorij:

Odprta mesta, Lokalne intervencije, Dediščina in prenova, Reševanje stanovanjske problematike in Arhitektura. Dodatna kategorija je bil esej na temo Biti Outsider.

Častni člani žirije: Juhani Pallasmaa, Takaharu Tezuka, Yui Tezuka

Žirija: Dr. Živa Deu, Aleš Gabrijelčič, Gregor Turnšek, Alenka Korenjak, Luka Jerman, Tadej Zupančič, Nina Granda, Matevž Granda

Na javni razpis, objavljen decembra 2024, je prispelo 156 projektov in 24 esejev. Pogoj je bil, da so projekti zgrajeni v Evropi po letu 2015. Žirija je izbrala pet finalistov v vsaki kategoriji, častni člani pa so izmed njih podelili dve glavni nagradi:

Juhani Pallasmaa je izbral Urbani terciarni gozd (Fieldwork, Andrej Bernik) – poetična preobrazba degradiranega mestnega območja v živo zeleno strukturo.

Yui in Takaharu Tezuka sta nagradila Kunstsilo (Bax studio, Boris Bežan; Mestres Wåge; Mendoza Partida) – impozantno prenovo industrijskega silosa v kulturni center.

Izbrani projekti:

Kategorija Dediščina in prenova
Biro Gašperič: Hiša za pet svobodnih duhov (zmagovalec v kategoriji)
Mima Suhadolc: Ohranjanje originala
Muhamed Hamidović: Ferhad-pašina džamija
Klavdij Zalar, Tadej Torč, Anže Rovanšek, Medeja Košir: Mežnarija Radovljica
Marko Hedl: Črna kuhinja za novo stoletje
Robert Dolinar, Vid Klančar: Prva faza prenove župnišča Šentjošt

Kategorija Odprta mesta
Arcadis Landscape Architecture & Urban Design: rekonstrukcija postaje v somestju Driebergen-Zeist pri Utrechtu (zmagovalec v kategoriji)
Prostorne taktik: nova brv v hrvaškem mestu Trogir
Sadar + Vuga: železniški podhod Vrtača v Novi Gorici
Chybik+Kristof: Manifesto Market
Fieldwork architecture, Andrej Bernik: Terciarni gozd

Kategorija Arhitektura
Bax Studio, Mestres Wåge in Mendoza Partida: Kunstsilo (zmagovalec v kategoriji)
Kjellander Sjöberg: Gjuteriet
ATAMA: Tovarna skupne in ponovne rabe, Kortrijk, Belgija
Navor in Od-do arhitektura: Vrtec Pedenjped, Ljubljana
Vo-id, Akka: Pokopališče Ankaran

Kategorija Lokalne intervencije
Mojca Lorber, Jure Markota, Aleš Rupreht, Anja Šuler:  Kje je prostor? (zmagovalec v kategoriji)
Atelier Ad Hoc: Space for Solidarity
Wagon Landscaping: Still Alive
AO16: RIPERAJ – Repair caffe
Danilo Milovanovič s pomočjo umetniških akcij na iskriv način opozarja na očitne prostorske anomalije odprtega prostora

Kategorija Reševanje stanovanjskega problema
Lukas Imhof Architekten: Reminiscenca dotrajanega skednja (zmagovalec v kategoriji)
KOGAA: DADA Distrikt
Déchelette Architecture: Socialna gradnja iz zemlje
ARREA: prenova hiše na osrednjem trgu v Novem mestu
Jernej Girandon: Nizkocenovna gradnja samograditeljstva

Avtorji izbranih esejev:

James Tait, Kinga Gacsályi, Meghna Sanyal, Oluagabakan Pope-leo Adeoye, Valérie de V 

Poročilo žirije:

Pri reviji Outsider smo ob 10. obletnici izhajanja prvič podelili arhitekturno nagrado. Nagrada izpostavlja tiste projekte, za katere menimo, da so v sodobni arhitekturi ključni.

S člani strokovne žirije smo se srečali na mnogih srečanjih, kjer smo intenzivno razpravljali o tem, kako vidimo sodobno arhitekturo, njeno današnje bistvo, njeno vlogo in vrednost. Na ta način so smo izobliovali kategorije: Odprta mesta, Lokalne intervencije, Dediščina in prenova, Reševanje stanovanjske problematike, Arhitektura in Esej. Vsak izmed selektorjev je po skupnem razpravljanju in lastni presoji predlagal nekaj projektov, ki odlično odgovarjajo na sodobno razumevanje arhitekture. V decembrski številki revije Outsider in na spletu outsider.si smo objavili javni razpis. Pri tem smo postavili dve omejitvi, da morajo biti prijavljeni projekti izvedeni od leta 2015, torej od začetka izhajanja revije Outsider dalje in da so zgrajeni v Evropi.

Prispelo je skupaj 156 prijavljenih projektov iz različnih držav Evrope. Na razpis za esej je prispelo 24 besedil. Prav vse prijave so vredne pozornosti in člani žirije so se posvetili prav vsaki. Na podlagi skupnega razpravljanja, presoje in odločanja, smo v prvem krogu izbrali 15 arhitekturni del; 3 iz vsake kategorije. Častni člani žirije so med 15 deli izbrali najboljše po svojem izboru.

Juhani Pallasmaa je izbral projekt biroja Fieldwork, ki ga vodi v Parizu živeči arhitekt Andrej Bernik. Urbani terciarni gozd združuje arhitekturno invencijo – zasnova poroznega betonskega tlaka, s poetičnostjo; briše mejo med mestom in naravo in po 5 letih izvedbe vedno bolj dokazuje, kako smiselno je zasnovan in kako veliko doprinese v okolje. Rešuje problem sivega območja v mestu, asfaltiranega degradiranega območja, kar je pogost prizor v evropskih mestih, rešitev terciarni gozd pa aplikativna na različna področja.

Yui in Takaharu Tezuka sta nagrado podelila projektu Kunstsilo avtorjev Bax Studio soustanovitelja Borisa Bežana, Mestres Wåge in Mendoza Partida. Gre za drzno preoblikovanje obstoječe industrijske dediščine silosev v monumentalno stavbo za umetnost. V času, ko spremljamo rušenje še zadnje podobne dediščine v Ljubljani, v območju Kolinske, je to lahko primer, kakšno vrednost ima industrijska dediščina za nove rabe.

Posebno omembo si zaslužijo številne izredno zanimive stanovanjske hiše, ki pa jih žirija ni umestila v ožji izbor za nagrado. Spodbuditi namreč želimo uporabo že obstoječih stavb, na področju stanovanjskih gradenj pa zasnovo večstanovanjskih enot, ki so okoljsko; pa tudi bivanjsko lahko bolj smiselne. Enostanovanjskim hišam bi zlahka namenili celotno kategorijo. Med njimi je nekaj primerov odlične arhitekture. In ker je ta tipologija v Sloveniji najbolj razširjena, smo z nagrado tokrat želeli v ospredje postaviti široko paleto raznolikih drugih možnosti.

Nina Granda

Kategorija Dediščina in prenova

V vseh vodilih urejanja prostora ima prenova prednost pred gradnjo novega. S kakovostno prenovo se namreč razvojno varuje v prostoru vzpostavljena kultura gradnje, pove nam, kdo smo in kam gremo, in – kar je v sodobnem svetu različnih, z degradacijo okolja povezanih problemov še posebej izpostavljeno – je okolju prijazna, trajnostna. Odlika kakovostne prenove z izhodiščem v mednarodnih konvencijah varovanja kulturne dediščine je izvirno, do podedovane materije spoštljivo likovno in tehnično dodajanje novega s ciljem zaščite originala v največji možni meri.

Biro Gašperič: Hiša za pet svobodnih duhov

Arhitekt je naročniku namesto novogradnje predlagal preureditev obstoječega skednja. Zgleden primer ponovne rabe, ki spoštljivo ohranja dediščino in razume sodobni čas.

Mima Suhadolc: Ohranjanje originala

Finžgarjeva Vila je bila zgrajena leta 1934 po načrtih inženirja Antona Suhadolca. Slovenska akademija znanosti in umetnosti želi stavbo preurediti za svoje potrebe. Prenova stavbo prilagaja sodobnim standardom bivanja, pri čemer so izvedeni le minimalni posegi v zasnovo objekta, katerega originalna podoba je v celoti ohranjena.

Ferhad-pašina džamija, Bosna in Hercegovina

Mošeja je bila ena od 16 uničenih v mestu Banjaluki med vojno v Bosni med letoma 1992 in 1995. Junija 2007 so bila končana popravila na temeljih, ki so preživeli uničenje, v naslednjih devetih letih pa je bila zaključena rekonstrukcija zidane in preostalega dela stavbe, mošeja pa je bila ponovno odprta 7. maja 2016. Pobudnik in avtor prenove je Muhamed Hamidović.

Klavdij Zalar, Tadej Torč, Anže Rovanšek, Medeja Košir,  Radovljica: Mežnarija

Mežnarija Radovljica je približno 300 let stara hiša, zgrajena v baročnem stilu. Pripada ji 100 let mlajše gospodarsko poslopje in manjši del 500 let starega mestnega obzidja. Vse to, skupaj s kmetijskim zemljiščem, ki se nahaja pod mestnim obzidjem, tvori celoto – domačijo Mežnarija Radovljica. Prenova se je opravila v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije – ZVKD RS, saj je posestvo spomenik lokalnega pomena.

Robert Dolinar, Vid Klančar in drugi: Prva faza prenove župnišča Šentjošt

Projekt prenove gospodarskih poslopij šentjoškega župnišča združuje spoštovanje do preteklosti z novo funkcionalnostjo, ohranja vrednote stavbne dediščine in hkrati odpira prostor za novo življenje spomenika. V kraju in okolici se nahaja več objektov, ki doživljajo občutljive, postopne prenove, z velikim pozitivnim učinkom na lokalno skupnost.

Marko Hedl, Kozjak-Mittelberg: Črna kuhinja za novo stoletje

Arhitekt Marko Hedl se je posvetil proučevanju že zapisane zgodovine iz skromnih virov in popisu snovne kulturne dediščine kozjanskih kmetij in se postopoma lotil občutljive prenove ene izmed kmetij v svoj bivalni atelje. Uporabil je avtohtone materiale in sam oblikoval pohištvene kose.

Dr. Živa Deu

Kategorija Odprta mesta

Žirija je v presojanje za podelitev nagrade prejela pester nabor projektov, ki so z inovativnimi pristopi in raznolikimi vizijami osvetlili široko razumevanje ideje odprtih mest. Predložene rešitve so nas presenetile s svojo slogovno in vsebinsko raznolikostjo, od celostnih urbanih strategij in manjših lokalnih intervencij do ambicioznih infrastrukturnih zasnov in inovativnih urbanih interpolacij.

Pri oblikovanju ožjega izbora je žirija posebno pozornost namenila projektom, pri katerih je prepoznala kvalitete, ki prispevajo h grajenju bolj povezanih in vključujočih skupnosti. Izbrane izvedbe so s premišljenim načrtovanjem reševale specifične urbane izzive, kot so premoščanje naravnih ovir, aktivacija degradiranih območij in ustvarjanje pogojev za nove oblike trajnostne mobilnosti.

Nagrado v kategoriji Odprta mesta prejme rekonstrukcija postaje v somestju Driebergen-Zeist pri Utrechtu, ki so jo zasnovali Arcadis Landscape Architecture & Urban Design. Projekt odlično prikazuje, kako lahko trajnostno zasnovana prometna infrastruktura izboljša kakovost suburbanega življenja in preseže zgolj tehnično nadgradnjo železniške postaje. Prenovljena postaja postane vitalno in privlačno prometno vozlišče, ki z dostopnejšimi, hitrejšimi in učinkovitejšimi povezavami prispeva k bolj povezani in sonaravni regiji. Dostopna mobilnost namreč odpira prostor vsem in prispeva k njegovi obči demokratizaciji.

Trajnostna naravnanost prežema vse plasti te izvedbe. Razkriva se v ponovni uporabi materialov iz stare postaje, namestitvi sončnih panelov na strehah peronov ter ohranjanju mogočnih visokoraslih dreves. Novi, skrbno oblikovani infrastrukturni elementi se z ustvarjanjem uravnoteženega sožitja med arhitekturo in lokalnim prostorom subtilno vključujejo v naravno in zgodovinsko okolje somestja.

Projekt postaje Driebergen-Zeist je zato izjemen primer, kako lahko premišljeno in strateško oblikovana infrastruktura postane ključni gradnik odprtih in povezanih mest prihodnosti.

Izbrani projekti v kategoriji Odprta mesta so:

Projekt nove brvi v hrvaškem mestu Trogir preseže zgolj osnovni namen infrastrukturne povezave in postane novo, živahno prizorišče za pešce. Avtorji zasnove so Prostorne taktike.

Železniški podhod Vrtača, ki so ga zasnovali arhitekti Sadar + Vuga v Novi Gorici, s prenovo stare železniške postaje prinaša nov zagon urbanemu življenju razdeljenega somestja.

Urbana zapolnitev Manifesto Market v Pragi, delo arhitektov CHYBIK+KRISTOF, je aktivirala neizkoriščeno vrzel v praškem tkivu in postala novo mestno zbirališče.

Terciarni gozd v Parizu biroja Fieldwork, namesto parkirišča preizkuša možnost začasne ozelenitve mestnih površin. S tem odpira razpravo o bolj trajnostni rabi urbanega prostora in vplivu zelenih površin na mestno okolje.

Aleš Gabrijelčič

Kategorija Arhitektura

Nagrada je namenjena projektom – vizionarskim pionirjem, ki združujejo estetske, tektonske, materialne, konstrukcijske, tehnične, trajnostne in ekonomske rešitve v izjemna, navdihujoča okolja. Zanimale so nas prostorske intervencije, ki povezujejo in vabijo k izmenjavi idej, spodbujajo ustvarjalnost, nagovarjajo k razmisleku in ne nazadnje predstavljajo navdih za boljšo prihodnost.

Na razpis smo prejeli mnoge rešitve, ki so dobro odgovarjale razpisanim merilom. Po seriji razprav smo za finaliste določili naslednje projekte.

Bax Studio, Mestres Wåge in Mendoza Partida: Katedrala umetnosti v nekdanjih žitnih silosih. V norveškem Kristiansandu so arhitekturni biroji Bax Studio, Mestres Wåge in Mendoza Partida spremenili zaščiteno nekdanjo žitnico v muzej sodobne umetnosti.

Kjellander Sjöberg: Novi sedež proizvajalca Oatly v nekdanji livarni, Malmö. Arhitekti so nekdanjo ruševino preobrazili v sodobno, odprto delovno okolje, ki hkrati pripoveduje večplastno zgodbo bogate pristaniške dediščine. Objekt združuje ponovno uporabljene gradbene elemente in veliko količino lesa.

ATAMA: Tovarna skupne in ponovne rabe, Kortrijk, Belgija. Nov center lokalne skupnosti, ki spodbuja model skupne rabe namesto lastništva, je umeščen v nekdanji gasilski dom. Avtorji so z minimalnimi intervencijami nekoč introvertirano stavbno tkivo preoblikovali v odprt, javno dostopen, demokratičen prostor. 

Navor in Od-do arhitektura: Vrtec, Ljubljana, Rast skozi čas. Vrtec je zanimiv primer »organske« rasti arhitekture skozi čas, reakcija na robne pogoje in rezultat kreativnega procesa sodelujočih.

Vo-id in Akka: Pokopališče Ankaran s sodobnim pristopom transformira tradicionalno predstavo o pokopališču kot mestu mrtvih v metaforo skupnosti.

Gregor Turnšek

Kategorija Lokalne intervencije

V kategoriji Lokalne intervencije smo iskali izvedbe, ki predstavljajo odmik od ustaljenih praks delovanja pri urejanju prostora. Pri prvem pregledu smo prispele predloge ocenili z vidika izpolnjevanja osnovnih pogojev, kot so javna dostopnost, zagovarjanje javnega dobra, družbena ali socialna relevantnost ter prepoznaven družbeni učinek.

Širok nabor nam je omogočil, da smo izbrali pet različnih projektov, ki vsak s svojim orodjem oz. pristopom preizprašujejo dileme odprtega prostora.

Prvonagrajeni projekt (Mojca Lorber, Jure Markota, Aleš Rupreht, Anja Šuler)  Kje je prostor? ponuja preprost in učinkovit način povezovanja lastnikov in najemnikov prostorov v starih mestnih središčih. Iz Slovenj Gradca se je razširil tudi v Novo mesto, Koper in Postojno. V desetih letih projekt ni le oživil mestnih središč ter opolnomočil in povezal lokalne ustvarjalce, ampak je tudi pokazal, kako oživljati vse prepogosto prazna središča manjših slovenskih mest.

Romunski arhitekti Atelier Ad Hoc se že vrsto let ukvarjajo s problematiko brezdomstva v Bukarešti. S postavitvijo paviljona Space for Solidarity izboljšujejo javni prostor in povezujejo brezdomce z organizacijami, ki jim nudijo pomoč.

Wagoon Landscaping s posegom Still Alive na vrtu palače v Torinu uredijo dve instalaciji, kjer preizkušajo manjšo potrebo po vzdrževanju, manjšo porabo virov in uporabo gradbenih odpadkov.

Danilo Milovanovič s pomočjo umetniških akcij na iskriv način opozarja na očitne prostorske anomalije odprtega prostora, na katere smo se, žal, že preveč navadili: nedovoljena parkirišča, oglase v javnem prostoru ter nesorazmerje med urejenostjo mestnega središča in periferije.

Riperaj je poleg popravljalnice in izposojevalnice orodja v središču Reke tudi pomemben prostor druženja in izmenjave izkušenj. Nastal je v času Evropske prestolnice kulture in že peto leto v mestu ustvarja živahen skupnostni prostor.

Alenka Korenjak

Kategorija Reševanje stanovanjskega problema

V razpisu nagrade smo zapisali, da je reševanje stanovanjskega problema temeljna arhitekturna naloga, in to je potrdil tudi širok nabor prispelih nominacij. Žirija je kot temeljni izziv že v začetku prepoznala razločevanje med konvencionalno gradnjo individualnih stanovanj »od spodaj navzgor«, ki so v izboru prevladovali, in projekti, ki se problema lotevajo širše. Kljub pestremu naboru kakovostnih projektov individualnih domov, ki odsevajo realnost našega stanovanjskega trga, smo zato prvenstveno dali prednost večstanovanjskim projektom s socialno noto iz druge skupine. Predvsem v zahodni Evropi je spekter socialne in zadružne gradnje zelo bogat, zato selektorski izbor v vsakem primeru nosi tudi osebni pečat in odseva vrednote revije.

V močni konkurenci smo skupno podelili prvo nagrado večstanovanjski hiši na švicarskem podeželju biroja Lukas Imhof Architekten, ki jo poleg domišljene arhitekturne zasnove neprofitnih družinskih stanovanj odlikuje tudi spoštljiv odnos do podeželske arhitekturne identitete. To je še posebej pomembno za naš razpršeno poseljeni prostor, kjer tudi nabor prispelih projektov izkazuje pomanjkanje inovativnih pristopov, tako po investicijski, institucionalni in tudi arhitekturni plati. Izjemen je v tem kontekstu primer novomeške občine, ki se je odločila kompleks starih mestnih hiš na osrednjem mestnem trgu nameniti neprofitnim stanovanjem za mlade in mlade družine. Prenovo so zasnovali v biroju ARREA. V končni izbor smo kot izjemo uvrstili tudi družinsko hišo arhitekta Jerneja Girandona, ki je reševanje lastnega stanovanjskega problema izkoristil za raziskovalni projekt zgodovine in aktualnih arhitekturnih možnosti gradnje v lastni režiji.

Lukas Imhof Architekten: Reminiscenca dotrajanega skednja, ki dokazuje, da je s posluhom za kontekst mogoče raznolike večstanovanjske tipologije vnašati tudi v podeželski prostor. 

KOGAA: Kreativna adaptacija nekdanje skladiščne stavbe v raznolik in urban večstanovanjski ambient s skupnim strešnim vrtom

Déchelette Architecture: Urbana socialna gradnja, rezultat zmage na javnem natečaju, ki z racionalno arhitekturno zasnovo raziskuje uporabo naravnih gradiv: zbite zemlje, kamna in lesa.

 ARREA: Pretanjena in zadržana prenova hiše na osrednjem trgu v Novem mestu, namenjena mladim – preprosta, a za naš prostor radikalna poteza mestne občine.

Jernej Girandon: Nizkocenovna gradnja hiše za arhitekta in njegovo družino je postala s predsodki neobremenjena raziskava o možnostih samograditeljstva in odgovorne rabe materialov.

Luka Jerman