Izhodišča za prenovo stanovanja so bila jasna že na začetku – naročnika sta zbiratelja umetnin, zato so kot eno izmed vodil ob snovanju novega ambienta vzpostavili idejo praznih sten, ki bodo služile kot ozadje za razstavljanje slik. Zato so arhitekti umestili tudi galerijske šine, ki omogočajo fleksibilno obešanje umetnin. V preddverju so jih diskretno umaknili nad spuščen strop.
Bistveno je bilo ohranjanje značaja meščanskega stanovanja – visokih stropov, originalne keramike, notranjih vrat, pa tudi zgodovinskega načina kroženja po prostorih. Spuščene strope so umestili le v sanitarije in preddverje, kjer so nameščene nove inštalacije in sistem hlajenja, v vseh ostalih prostorih pa so arhitekti ohranili prvotne višine. Vse napeljave so vodili po tleh, da bi lahko prostorsko zasnovo ohranili kolikor je bilo mogoče nedotaknjeno.
Arhitekti so senzibilno revitizirali originalno substanco ambienta: »Posebej smo ponosni na prenovo originalne notranje keramike – tlak v preddverju smo pazljivo odstranili, očistili in zaščitili s transparentnim premazom, ter nato ponovno vgradili v istem vzorcu. Na ta način smo prehod v stanovanje subtilno povezali s skupnim hodnikom,« pojasnijo. Zaradi dotrajanosti so morali zamenjati tudi okna, vendar so ohranili njihovo dvojno sestavo in zgornji vzorčasti del zasteklitve. Zahvaljujoč sodelovanju z ZVKDS-jem in dobaviteljem iz Nemčije jim je uspelo izdelati identična stekla, kar stanovanju povrne meščansko atmosfero.
Posebno pozornost so namenili tudi organizaciji prostorov. Ohranili so značilno krožno tlorisno zasnovo – prehajanje iz sobe v sobo – in odprli dnevni in jedilni prostor, kar je bilo statično mogoče le z uporabo jeklenih nosilcev, ki podpirajo zgornjo ploščo. Te nosilce so pustili vidne – kot arhitekturni poseg, ki jasno zaznamuje novo plast v zgodbi stanovanja.
Naročnik je želel tudi, da novo pohištvo komplementarno dopolni nekaj starinskih kosov – denimo jedilno mizo in luči – ki so jim bili posebej pri srcu. Ti so zdaj sestavni del nove prostorske zgodbe in prispevajo k občutku domačnosti ter zgodovinske večplastnosti.
ZAUPANJE IN DIALOG
Za dobro sodelovanje med arhitektom in naročnikom je ključno zaupanje – brez te osnove arhitekt ne more razviti celostne prostorske vizije. Sodelovanje z naročnikoma je bilo v tem primeru izjemno, saj sta naročnika zaupala arhitektom tudi tam, kjer rešitve še niso bile povsem vnaprej določene. Tako so lahko ohranili logično in oblikovno koherentno zasnovo skozi celoten projekt.
Pomembno je, da naročnik razume, da arhitekt ni zgolj nekdo, ki »riše načrte«, temveč prevzame odgovornost za celoten prostorski koncept – od funkcije do detajla. Le arhitekt lahko poveže posamezne odločitve – od materialov do pozicije stikal – v celoto, ki jo tako laik kot drugi sodelujoči pri gradnji pogosto težko predvidijo in potem brez arhitekta nemalokrat sprejemajo posamezne odločitve, pri katerih spregledajo njihov vpliv na celoto. Kadar je ta odnos dialoga in zaupanja vzpostavljen, projekt dobi neko notranjo logiko in moč.
PRENOVA JE PROCES
Kot pri vsaki prenovi so se tudi tu pojavili izzivi, ki pa jih arhitekti ne dojemajo kot napake, temveč kot del procesa. Pri prenovah marsikaj ostaja nevidno do odprtja gradbišča. »Že na začetku smo naročnika pripravili na to, da bo verjetno treba prilagoditi nekatere predpostavke – to je vedno praksa pri prenovah,« pojasnijo STRIP LAB. Ena večjih težav je bila dotrajana kanalizacijska in vodovodna vertikala, ki so jo morali zamenjati od spodnjega do zgornjega stanovanja. Zaradi neustreznega hranjenja kamna pri kamnoseku je bil dobavljeni marmor poškodovan – na površini se je zaradi izpostavljenosti dežju nabral vodni kamen. Kot izpostavijo arhitekti: »Čeprav smo sprva prejeli le odgovore, da sanacija ni možna, da bi bilo to prezahtevno in da naj raje izberemo umetni kamen, smo sami poiskali rešitev. Kamen smo lastnoročno pobrusili in površino obnovili – danes je ta del kamna eden najlepših poudarkov prostora. Če naročnik v tem primeru ne bi imel ob sebi arhitekta, bi bil strošek bistveno višji, saj bi kamnosek najverjetneje vsaj delno zaračunal nov material in izvedbo, izvedba pa bi se zavlekla za nekaj tednov.«
Izjemno zahtevni so bili tudi detajli hlajenja – sistem je skrit v ozkih senčnih fugah nad vgradnimi omarami, skoraj neviden, kar pa je zahtevalo natančno izvedbo.
Med posegi so naleteli tudi na trenutke nepričakovane lepote. Na eni izmed sten v kuhinji, kjer so izvajalci odstranili star omet, se je pokazala kompozicija plasti preteklih posegov. Takoj smo vedeli, da moramo ta fragment zgodovine ohraniti – danes je ta stena viden spomin, ki prostoru daje dodatno globino. Naročnik je bil nad idejo takoj navdušen, odločitev je padla v nekaj minutah, kljub temu, da je gradnja v celoti potekala medtem, ko so naročniki živeli na drugem kontinentu.
SPOZNANJA
Pri majhnih projektih ni nič manj angažmaja kot pri velikih, pogosto celo več. Vsak detajl je edinstven, vsak kotiček zahteva svojo rešitev, kar daje projektom unikatnost in neponovljivost. Uspeh temelji na odličnem timu in zaupanju med izvajalci ter naročniki. Ko izvajalci prepoznajo lepoto projekta, izvajajo z žarom v očeh, kar se odraža v detajlih in končnem izgledu. Zato se je arhitekturi vredno posvečati na tak način – pozorno, spoštljivo in celovito.
Ime projekta: Prenova staromeščanskega stanovanja v Ljubljani
Avtor projekta: STRIP LAB, Strategije za trajnostni prostor, d.o.o. (doc. Vid De Gleria, asist. Jure Henigsman, Žan Ketiš, Manca Starman, Saša Štuhec)
Lokacija: Ljubljana
Leto načrtovanja: 2022
Leto izvedbe: 2023
Površine: 106 m2
Foto: STRIP LAB
Pripravila: Kaja Čelan
