Človek bi si mislil, da je rušenje ruševine nekaj, kar je pričakovano in samoumevno. Ruševina brez rušenja navsezadnje ne bi bila to, kar je. Vendar pa je pogled na rušenje hiše, ki se že sesuva, pogosto še bolj boleč kot prizor še nedavno vzdrževane stavbe, ki jo je načela naravna ali kakšna druga nesreča. Zakaj?…
Nadaljuj z branjem
