TRI MILJE NAD MORJEM

Arhitektura
3 julija, 2015

Na planoti Chajnantor, pet tisoč metrov nad koto nič, s pogledom na Salari Atacama, je postavljenih 66 anten s premerom 12 metrov. Skupaj tvorijo enega najpomembnejših radijskih teleskopov na svetu. ALMA (Atacama Large Milimeter/submilimeter Array) je zmožen opazovati mrzli del vesolja, kar pomeni rojstvo planetov, galaksij in zvezd. Njegove antene lovijo radijske valove iz vesolja, velikosti le nekaj milimetrov, zato lahko že majhna količina vlage v zraku močno vpliva na kvaliteto opazovanja.

Z letno količino padavin manj kot 100mm, visokimi ne poseljenimi andskimi planotami in odprtostjo države do tujih investicij, je puščava Atacama idealen kraj za postavitev observatorijev.

Pogled na salarij Atacama

V projektu ALMA so se združile astronomske organizacije Evrope (AEM Consortium), severne Amerike (VERTEX) in Japonske (MELCO), v sodelovanju s Čilom. Teritorij na katerem se nahaja ima poseben status, primerljiv s statusom ambasade, saj ima imuniteto pred pravnimi in izvršilnimi organi čilske države. Take koncesije imajo tudi drugi opazovalni centri v Čilu, kot so La Silla in Paranal. Z ugodnimi klimatskimi in političnimi pogoji Čile privablja astronomske projekte iz celega sveta in že velja za enega najpomembnejših astronomskih centrov, saj se tukaj opravi 40% vseh svetovnih opazovanj.

ALMA, kot mednarodni center za astronomijo, je začel delovati marca leta 2013. Operacijski Center (Operations Suport Facilities – OSF), za upravljanje in vzdrževanje anten, se nahaja na 2900 metrih nadmorske višine. Tam se nahajajo tehnični in znanstveni objekti ter začasni bivalni objekti, kjer v času izmene živi okoli 200 zaposlenih. Začasno naselje se že spreminja v trajno saj so v procesu gradnje nova, trdnejša bivalna poslopja in izobraževalni center.

Srce observatorija, se nahaja na višini 5000 metrov: 25 evropskih, 25 severno ameriških ter 16 japonskih anten, ki jih lahko premikajo v radiju 16 km. To je okolje, kjer ima zrak pol manjšo količino kisika kot ob morju in kjer piha leden veter. V tehnični postaji na planoti, s pogledom na zasneženi vrh vulkana Licancabur in velike antene, se lahko obiskovalec zadrži največ dve uri. Zaradi ne aklimatiziranosti se lahko poleg vrtoglavice in slabosti razvijejo hujša stanja kot so pljučni ali možganski edem. Kljub temu, da so zaposleni bolj navajeni na te ekstremne razmere, nihče od njih ne spi na tej višini.

Načrtovati in zgraditi delujoče naselje v ekstremnem življenjskem okolju kot v primeru projekta ALMA je logistično in tehnično zahtevno. Velik problem predstavlja oskrba s pitno vodo v puščavi. Prav tako odvajanje fekalnih voda. Oskrba z elektriko je mogoča le z generatorji. Zahtevno je vzdrževanja objektov pri nizkih temperaturah. Prav tako dnevno vzdrževanje in premikanje anten ter njihova povezava z operacijskim centrom v dolini. ALMA, ki se še gradi, je trenutno največji in najdražji zemeljski astronomski projekt.

Človeška bivališča na tej nadmorski višini so zelo redka. Na višini radijskih anten, 900 kilometrov severno, se nahaja najvišje ležeče mesto na svetu. La Rinconada (Peru), ima okoli 50.000 prebivalcev. Tam ni kanalizacije, tekoče vode ali cest. So le rudniki zlata in ledeniki. Ekonomija mesta temelji skoraj izključno na izkopavanju zlata. V rudniku družbe “Corporación Ananea” zaposlujejo ljudi po sistemu imenovanem cachurreo. Ta deluje tako, da v zameno za eno mesečno delo lahko delavec zadnji dan dela vzame zase toliko zlata, kolikor ga lahko odnese s seboj. Zaradi ekstremne lokacije je mesto odrezano od državnega nadzora in zato podvrženo kriminalu in nasilju. Daleč od idealov in sanj o odkrivanju neznanega, je boj za preživetje glavno gonilo naseljevanja. Podrobneje o tem pa kdaj drugič.

Poroča: Nina Vidič Ivančič, Santiago de Chile