• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Arhitektura,Kultura,Razmislek
/
2 julija, 2015

Odsotna umetnost

Nekaj je v dobršnem delu umetnosti 20. stoletja, kar jo sili v (samo)izničenje. To dejstvo jasno pokažejo primerjave s starejšimi obdobji. V baroku je ravno obratno: mnoštvo nanosov, izraznih sredstev in kombinacija prej in pozneje ločenih umetniških zvrsti ustvarjajo celostno umetnino, ki svojo silovitost doseže ravno s preobiljem. V primerjavi s tem je neoklasicizem, ki sledi baroku, spet njegovo nasprotje: iskanje prave mere ter zadržanosti zaznamuje odpor do baročnega festivala čutov. Njegov moto, slavni »tiha veličina in plemenita preprostost,« je ubesedil Johann Joachim Winckelmann l. 1755. Kaj pa se zgodi z moderno umetnostjo, ki se začne v svojih prvih obrisih formirati nekje v obdobju Charlesa Baudelaira stoletje po Winckelmannu in doseže svoj vrhunec v prvi polovici dvajsetega stoletja?
Ena izmed osrednjih značilnosti se kaže kot težnja po izginjanju. In sicer na več načinov: najprej kot izginjanje izjemnosti in enkratnosti umetniškega dela, saj ga lahko moderna tehnika reproducira v neomejenih količinah – izum fotografije in pocenitev tiska lahko reprodukcije likovnih in literarnih umetnin zaneseta v vsako kmečko hišo, pri tem pa izničita njegovo neponovljivost. Walter Benjamin je v pojavu tehnične reprodukcije umetniškega dela prepoznal krnitev avre – moderna umetnost je nepovratno zaznamovana z odsotnostjo umetniške avre. Poleg tega se izginjanje umetniškega dela pojavlja tudi kot redukcija: pri slikarstvu se od realizma srede 19. stoletja zgodi silovita redukcija, ki sliko v samo petdesetih letih pripelje do Malevičevega Črnega kvadrata (1915), enotne barvne ploskve, ki se odpove vsakršni tridimenzionalni ali barvni iluziji slikarskega izročila. Navsezadnje tudi sodobni (neo)minimalizem v likovnih umetnostih in arhitekturi kaže tendence skrajne redukcije, ki naj bi bila tisto presežno v minimalistični umetnosti. Izginja pa lahko tudi umetnik, ne le umetniško delo: zahteve po uničenju umetnosti in figure umetnika v obdobju avantgardistov na začetku dvajsetega stoletja je poziv iz vrst umetnikov, ne pa morda zahteva ulice ali umetnostnih kritikov. Futuristi in suprematisti ravno v samoukinitvi iščejo najvišji in obenem poslednji skok na lestvici razvoja zahodne umetnosti.

0.10_Exhibition
Obstaja pa še eno, čisto dobesedno izginjanje umetnosti. V tem primeru izginjanje ni vpisano v umetniško delo samo, razen na način, da je umetniško delo, kakršnokoli že je, uničeno ali nedokončano s strani umetnika. Kar nas postavlja pred zanimivo dilemo, saj potem za to umetnost nikoli ne bi vedeli – in kako lahko razmišljamo o nečem, za kar niti ne vemo, ali obstaja? Najbolj razvpit primer je verjetno literatura Franza Kafke. Vse mnoštvo nedokončanih romanov, kratkih zgodb in pisem, ki so bile za časa njegove smrti večinoma neobjavljena, bi moral njegov prijatelj Max Brod po določilih Kafkove oporoke brez izjeme uničiti: »Dragi Max, moja poslednja želja: vsa moja zapuščina … v obliki dnevnikov, rokopisov, pisem (mojih in ostalih), skic in drugega, naj se neprebrana zažge.« Kot je zapisal drug slavni pisatelj, Mihail Bulgakov, pa »rokopisi ne gorijo.« Max Brod je prijateljeva navodila ignoriral in po njegovi smrti izdal večino Kafkove literarne zapuščine, s tem pa priskrbel moderni literaturi enega izmed njenih neizpodbitnih vrhov.

Franz_Kafka_from_National_Library_Israel
Seveda lahko rečemo, da gre pri Kafki za izjemo in da bi zdravorazumske osebe, ki obkrožajo praviloma labilne umetniške osebnosti, v vsakem primeru rešile tako dragocena in očitno kakovostna umetniška dela. Pozabljamo pa, da je ravno (relativno naključna) rešitev teh del šele omogočila konsenz o njihovi danes neizpodbitni kakovosti. Z drugimi besedami: kako neprimerno bolj verjetno je, da takšno novo in prelomno umetniško delo sploh ne bi bilo prepoznano kot umetnost in bi bilo torej brez obžalovanja uničeno! Morda rokopisi res ne gorijo, po drugi strani pa je Bulgakov enega svojih zgodnejših rokopisov Mojstra in Margarete zažgal kar sam, in to, če se ne motim, dovolj uspešno. Neizogiben je sklep, da usoda Kafkove literature ni izjemna po tem, da jo je želel njen avtor uničiti, temveč po tem, da je bilo to uničenje neuspešno. Posledice takšne miselne vaje so vsekakor zastrašujoče: koliko radikalno novih umetniških del, ki so bila tako skrajna ali tako nenavadna, da jih sodobniki niti niso prepoznali kot umetnost, je že moralo biti uničenih brez sledu (Max Brod je bil navsezadnje sam pisatelj – kaj bi se zgodilo, če bi bil izvršitelj Kafkove oporoke literarno nekompetenten prijatelj?). Druga miselna vaja: predstavljajmo si, da se med posebneži oziroma kar outsiderji vsake skupnosti (te figure poznamo: vaški »umetniki« in pijančki, brezdomci, morda pa še bolj verjetno tihi birokrati in zavarovalniški agenti kot Kafka!) pojavljajo taki skrajni umetniški tipi bolj pogosto, kot se nam zdi, le da je njihova umetniška produkcija iz očitnih razlogov pozabljena ali uničena. To bi na nek način pomenilo, da je naše umetniško izročilo v dobršni meri sestavljeno iz tistih ravno še dovolj znosnih in zmernih umetniških del, ki jim je usoda prizanesla, medtem ko nekje v polju pozabe na nas pritiskajo vse radikalne in brezkompromisne umetnosti, ki so bile sodobnikom tako tuje, da jih niti niso mogli prepoznati kot umetnost ter so jih uničili ali pa so se porazgubila. Vendar niti ne bi šlo za nekaj radikalno novega: Umberto Eco domneva, da je korpus klasične literature, ki se nam je ohranil iz antičnega sveta, vse prej kot vrhunec klasične umetnosti, pač pa tisti fragment, ki se nam je v prepisih ohranil zato, ker se je pač po naključju izognil požigom in plenjenjem. »Mnoge [knjige] so tu predvsem zato, ker so preživele cenzure in požare. Ali je to, čemur pravimo kultura, dejansko proces selekcije in filtriranja? Ali so bili Evripid, Sofoklej in Ajshil res največji dramatiki stare Grčije, se sprašuje Eco. V Poetiki jih namreč Aristotel ni omenjal kot avtorje najboljših tragedij. Kultura je to, kar ostane, vse drugo je pozabljeno.« (SP: 27. 6. 2015)

quote-unfortunately-i-cannot-show-it-to-you-replied-the-master-because-i-burned-it-in-my-stove-mikhail-bulgakov-214802
Samoukinitev umetnosti in umetnikov, ki so jo napovedovali avantgardisti, se na način, kot so si ga zamišljali, sicer ni uresničila. Vendar pa je moderna preoblikovala Winckelmannovo »tiho veličino in plemenito preprostost« nekam proti idealu »neslišne veličine in plemenite odsotnosti«. Dvajseto stoletje je namreč, kot v odlični knjigi Objekt stoletja piše Gerard Wajcman, stoletje odsotnosti. V enaindvajsetem stoletju bo zato zanimivo opazovati, kako bomo ravnali s to nevidno umetnostjo: z vsem, kar obstaja, pa ni prepoznano za umetnost, pa tudi z vsem tistim, kar je bilo in je bilo uničeno, ter z onim, kar bi lahko bilo. Vse te sicer neotipljiva umetniška dela nas s svojo odsotnostjo obkrožajo ravno zato, ker se nikoli ne moremo zares prepričati, ali so (bila) res toliko boljša in presežna, kot se bojimo, da so (bila). Nikoli ne bomo vedeli, kar je gotovo tudi eden od razlogov za dejstvo, da postaja odsotnost vélika tema, ki lahko na nas pritiska mnogo močneje od prisotnosti onega, čemur priznavamo status umetnosti.

Miloš Kosec

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiPoziv za oblikovalce
NaslednjiTRI MILJE NAD MORJEMNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturakritikaStanovanjske politike

Miloš Kosec: Deluxe arhitektura

23 oktobra, 2019
Arhitektura

prostoRož: Iz ceste v trg v treh dneh

30 septembra, 2020
Arhitektura

Umetnost globalnega segrevanja

12 septembra, 2017
ArhitekturaOblikovanje

Arch Lab: Nadaljevanje

11 avgusta, 2020
Arhitektura

Aleksander Brezlan, Matevž Granda: Kalas Contemporary

31 maja, 2020
Arhitektura

Urbana akademija 2021: Poziv za ideje

16 februarja, 2021
ArhitekturaUmetnost

USPEH SLOVENSKIH ARHITEKTOV NA NATEČAJU BABYN YAR V KIJEVU

12 junija, 2016
Arhitektura

MISELNI TRAK NAMESTO TEKOČEGA TRAKU

20 avgusta, 2016
1 2 … 172

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo