Vila v skednju

Kmečki gospodarski objekt je konstrukcijsko, pa tudi duhovno ogrodje hiše.

V ospredju je zavestna in premišjena odločitev po ohranitvi in vnovični uporabi stare lesene konstrukcije skednja

Na razglednem pobočju pri Slovenj Gradcu naletimo na objekt, ki od daleč deluje kot skedenj. Bolj ko se mu približujemo, bolj se zdi podoben sodobni vili. Ko vanj končno vstopimo, smo zmedeni. Lesena zunanja konstrukcija in tesarske vezi kažejo znake desetletij obrabe, po drugi strani pa bi bile ometane stene in steklene pohodne površine, v katerih se zrcalijo surovo obtesani leseni tramovi, bolj doma v kakšni neomodernistični urbani rezidenci. Hiša na Vrheh ni »čist objekt«; v njej novo ni samo funkcionalna nadgradnja starega, enako pa avra starega ni le folkloristični modni dodatek novega. Oba sta med sabo popolnoma pomešana. Stari skedenj, ki pomeni konstrukcijsko, pa tudi duhovno ogrodje hiše, je bil v celoti razstavljen in ponovno zgrajen skupaj s sodobnimi intervencijami, s katerimi je zato postal nerazdružljivo zvezan. Arhitekturni hibrid odpira vprašanje, zakaj bi bilo naseljevanje objekta, ki je bil izvorno zasnovan za shranjevanje kmetijskih strojev in pridelkov, danes tako vabljivo. Gre za ekološko naravnano sentimentalno oziranje k nekdanjemu sonaravnemu življenju na kmetih? Ali pa se sodobno življenje bolj doma počuti v arhaičnih predhodnikih industrijskih objektov, iz katerih lahko zaradi fleksibilnosti, modularnosti in razstavljivosti ustvari trajen, obenem pa spremenljiv okvir bivanja?

Zasnova hiše odgovarja dinamiki letnih časov, osončenja in se odpira naravnim vedutam.

V stavbni dediščini so prepoznane lastnosti sodobne trajnostne gradnje, ki stremi k posegom s čim manj odpadki, čim manjšo porabo energije.

Star skedenj je bil v celoti razstavljen, skrbno pregledan, očiščen in vnovič uporabljen za konstrukcijski obod novogradnje, znotraj katerega so uredili sodoben bivalni ambient.

Tudi pri novogradnji so uporabili lokalne materiale: smrekov in macesnov les ter naravni kamen.

Ohranjene in lepo prezentirane so stare lesne zveze, ki v dialogu z novimi arhitekturnimi elementi tvorijo skladno in logično arhitekturno celoto.

Velike steklene površine so umaknjene pod napušče, ki učinkovito ščitijo pred poletnim soncem, v zimskih dneh pa prepuščajo svetlobo globoko v notranjost.