VSE JE UMETNOST. VSE JE POLITIKA.

AI WEIWEI NA DUNAJU

“Vse je umetnost. Vse je politika,« pravi Ai Weiwei (rojen leta 1957 na Kitajskem), eden najbolj priznanih sodobnih umetnikov na svetu. Udejstvuje se kot konceptualni umetnik, ustvarjalec dokumentarcev in aktivist, ki kritično reflektira kitajsko zgodovino, kulturo in politiko, prav tako pa se odziva na družbene realnosti migracij med državami in celinami. 14. julija 2016 je Ai Weiwei z velikim pompom predstavil svojo prvo večjo samostojno razstavo v Avstriji, v galeriji sodobne umetnosti 21er Haus in muzeju Belvedere.

Razstavi je naslov Translocation – Transformation. Ai Weiwei raziskuje teme izgona, migracij in spreminjanja lokacij ljudi ali predmetov. Tema Translokacije preveva osebno življenje in delo Ai Weiweia; od njegovega otroštva na Kitajskem, ustvarjalnih začetkov v New Yorku, vrnitve na Kitajsko, časa v hišnem priporu, vse dokler ni bil izpuščen iz državnega skrbništva in prebegnil v Berlin.

21er Haus: Paviljon prednikov družine Wang

V izpraznjen prostor prostrane pritlične razstavne hale v 21er Haus je Ai Weiwei umestil avtentični tempelj, ki je nekoč pripadal prednikom dinastije Ming. Konstrukcijo so pripeljali iz Kitajske in jo v sodobni galeriji natančno rekonstruirali. 14 metrov visok leseni tempelj je sestavljen iz več kot 1300 posameznih kosov, iz katerih so pred 700 leti zgradili leseni čajni paviljon.

Stari tempelj pripadal družini Wang, pomembnim trgovcem s čajem iz južne province Jiangxi. Med kitajsko kulturno revolucijo (1966-1976) je bila družina izgnana in tempelj poškodovan. Ai Weiwei je kupil stavbo od lastnika in jo trasnlociral v svoj umetniški kontekst. Odstranil je tempelj iz svoje prvotne funkcije in lokacije, njegov proces translokacije mu je podelil nov pomen.

Ne samo, da je paviljon s postavitvijo v sodobni galeriji postal umetniški artefakt, z močno auro originala, translokacija objekta ponazarja tudi izjemen pomen, ki ga stara kitajska kulturna dediščina dobiva izven meja Kitajske in je bila v času kulturne revolucije na Kitajskem izbrisana.

Podobnost med paviljonom in stavbo 21er Haus

Odločilen dejavnik za izbor tega dela je zgodovinska podobnost starega paviljona in stavbe 21er Haus. Tudi galerija 21er Haus je bil prvotno namenjen za začasno rabo, kot avstrijski paviljon na svetovni razstavi leta 1958 v Bruslju, ki bi ji sledilo uničenje. A objekt so translocirali na Dunaj in ga prilagodili v muzej sodobne umetnosti, kot ga poznamo danes.

Dve drugi deli v 21er Haus se nanašata na čajno kulturo Kitajske, s čimer se Ai Weiwei sklicuje na prvotne lastnike lesenega paviljona. Čajnica je narejena iz stisnjenega puerh čaja.

Presunljivo je, kako ta postavitev prostor znamuje tudi z vonjem čaja.

Ai Weiwei je zasnoval tudi instalacijo iz tisoč zdrobljenih ročajev čajnikov, ki se razprostirajo kot preproga po tleh razstavnega prostora. Postavitev deluje kot metafora krhkosti, a obsežnosti starodavne kulture v sodobnem času.

Site specific postavitev v Parku Zgornji Belvedere

Ai Weiwei obravnava aktualna vprašanja beguncev z delom F Lotus.

Instalacija je sestavljena iz 1005 nošenih rešilnih jopičev, ki so jih nosili begunci, razporejenih v obliki črke F. Vsak izmed 201 nosilnih obročev nosi pet rešilnih jopičev, ki ustvarjajo vtis lebdečih lotusovih cvetov v vodah baročnih ribnikov.

F-lotus je obdan s Krogom zodiaka, povezavo dvanajstih živalskih glav iz kitajskega horoskopa.

V stopnišče v stavbi Zgornjega Belvedera je Ai Weiwei namestil tri zračna bitja. Občutljive skulpture so ročno izdelane v stilu tradicionalnih kitajskihe zmajev. Tanke bambusove palice tvorijo okvir, ki je prekrit s svilo.