Na znamenitem puljskem forumu, enem najlepših trgov na Mediteranu, so novembra letos postavili impresivno umetniško instalacijo. Avtorji iz umetniškega aktiva Metal Guru so pred Avgustov tempelj umestili štiri metre visoko kovinsko konstrukcijo, sestavljeno iz dveh rudarskih kladiv, kakršna so nekoč uporabljali v rudniku črnega premoga v Labinu.

Pod instalacijo je pomenljiv zapis:

»Čas je, da se vzdignemo nad ideološke delitve dialektike rdeče-črnih. Gibanja in ideologije so nepomembni! Ker izhajajo iz sijaja posameznika, bi morali v istem sijaju tudi ugasniti. Prebudite se in dajte oblast umetnikom! Bistveno je le eno vprašanje: si želite državo, ki je mišljena kot umetniško delo? Kot delo, pri katerem sodelujete? Če je vaš odgovor pritrdilen, osvobodite svoj um in vstavite v rudarski kladivi zapis o svojih idejah in konceptih boljšega sveta, ali pa podarite kaj, kar vam je ljubo, kot svoje osebno darilo za Podzemno mesto umetnosti v maternici Istre.«

Postavitev je služila kot scenografija performansa Spomenik herojem 21. stoletja in je sprva stala v Labinu, zdaj pa jo bodo prenovili v novo umetniško delo z naslovom Oltar UV – XXI.

Skupina Metal Guru sodeluje z umetniškim gibanjem Labin Art Express. Prizadevajo si za realizacijo fantastične zamisli, osnovane na bogati rudarsko-industrijski dediščini vzhodne Istre – za gradnjo podzemnega umetniškega območja v zapuščenih rudniških rovih 150 m pod zemljo, z izhodi v mestece Raša in na morje. Nastala bi podzemna umetniška republika, utemeljena na industrijski dediščini in odprta k sodobni umetnosti.

Umetniški kolektiv Labin Art Express z Bienalom industrijske umetnosti, ki v Istri letos poteka tretjič, razvija format, kako nekdanja industrijska mesta na vzhodni obali Istre, ki so zdaj turistična mesta, napolniti z umetnostjo.

Instalacija na puljskem forumu je le eno izmed 66 umetniških del, instalacij in akcij, ki tvorijo letošnji Bienale industrijske umetnosti. Umetniške intervencije so postavljene na različnih prizoriščih v šestih istrskih mestih z bogato industrijsko dediščino. (Labin, Raša, Opatija, Pulj, Reka, Vodnjan). Umetniški bienale na šestih prizoriščih preizprašuje zanimivo industrijsko preteklost in manj obetavno prihodnost dela v industrijskih območjih Istre.

Istra, ki je po saintgermainski pogodbi (1919) pripadla Italiji, je pomenila tudi vir premoga. Rudniki premoga so zagotavljali surovino, od katere je bila odvisna industrija Italije. Ker je represija rasla, so leta 1921 labinski rudarji pripravili upor. V Labinu približno 2000 rudarjev ustavilo delo ter protestiralo proti napadom in skoraj sužnjelastniškemu odnosu uprave rudnika. Med stavko so rudarji zasedli rudnik, organizirali lastne organe oblasti, postavili protifašistične straže in pod sloganom »Premogovnik pripada nam!« razglasili samostojno Republiko Labin. Ta pa je obstajala le dva tedna.

Maruša Sagadin, Labin

V zadnjih desetletjih so nekdanji svetilni stolp v Labinu spremenili v umetniško in kulturno središče. Ob 100. obletnici labinske republike nameravajo dokončati gradnjo dvigala v rudnik in pričeti odpiranje rudniških rovov.

Pogled na svetilni stolp, Labin

Zaradi epidemije so sprva predvidene aktivnosti tretjega bienala industrijske umetnosti prilagodili. Nekaterih idej ni bilo mogoče realizirati; izvedli pa so 66 del. Izvorno prizorišče bienala je svetilnica v Labinu; povezuje prizorišča v šestih mestih, ki jih vodijo trije mednarodno prepoznani kuratorji, Gerald Matt, Branka Benšić in Christian Oxenius, pod skupnim motom: »Osvetlitev prostora med nostalgijo in napredkom, strahom in upanjem«. Posamezne razstave se navezujejo na izjemno zanimive in zgodovinsko bogate industrijske lokacije vzhodne Istre, med katerimi je morda najimpresivnejše nekaj kilometrov od Labina ležeče mestece Raša, ki so ga po Mussolinijevem ukazu v tridesetih letih prejšnjega stoletja zgradili v tamkajšnji kraški depresiji.

Meterorit, Raša

Danes je fašistična arhitektura zapuščena, skladišča in pisarniške stavbe stojijo tam kot ostanki prihodnosti, ki se ni nikoli zgodila. Stavba uprave rudnika je postala tekstilna tovarna, kmalu bo tu dom upokojencev. Dokumentarni film Kresa Golika o življenju tekstilnih delavcev iz leta 1966 spremlja delo Hane Miletić ki se je z nekdanjimi zaposlenimi pogovarjala o neobetavnih perspektivah.

Družbenokritični pogled na razmere je glavni motiv tokratne izvedbe bienala. Spremljajo ga socialno-romantične utopije, na primer v seriji Aggloville umetnika Berta Theisa, v kateri drevesa in rastline zaraščajo vsa mesta, ali v delu iz uvoda tega zapisa, ki ga je na trgu pred Avgustovim templjem v Pulju postavila skupina Metal Guru.

3. bienale industrijske umetnosti združuje veliko posameznih umetniških intervencij, ki vsaka na svoj način odgovarjajo na izzive prihodnosti na podlagi dediščine preteklosti. Zanimiv in svež umetniški pristop, distanciran od strankarskih političnih bojev, odpira dialog z mestom, umetnost umešča v polje lepote in invencije ter dediščino povezuje s prihodnostjo. Bienale dokazuje, da ima umetnost še vedno moč za ustvarjanje lastnih svetov. Nastajanje podzemne umetniške republike bomo z zanimanjem spremljali tudi v Outsiderju.

Razstave v sklopu Bienala so zaradi epidemioloških razmer podaljšane, ogledate si jih lahko do konca decembra 2020.

Napisala: Nina Granda

Lokacije bienala: Labin, Raša, Opatija, Pulj, Reka, Vodnjan