»Čudežni svet obstaja.« »Spoznajte kraljico jam.« »Čarobni svet Postojnske jame.«

Presežnikov v opisovanju samosvojega podzemnega sveta Postojnske jame, naše po številu obiskovalcev osrednje destinacije, smo vajeni. Njene notranje dvorane so odkrili pred dobrimi dvemi stoletji, in kraško podzemlje med Notranjsko in Primorjem je hitro pritegnilo obiskovalce od blizu in daleč ter postopoma postalo osrednja slovenska turistična destinacija, ki jo danes obišče tudi po milijon obiskovalcev letno.  

A kot podobni magneti za obiskovalce s celega sveta tudi Postojnska jama oziroma njena okolica nosi posledice svojega uspeha, ki vabi standardno komercialno dejavnost, ta pa je v preteklosti v odsotnosti celostnega načrtovanja rezultiral v prostorski in senzorialni kakofoniji. Tako je v povojnem času v bližini Modrijanove domačije z mlinom na reki Pivki in ob Jamskem dvorcu, ki ga je po 1. svetovni vojni v italijanski historicistični maniri zgradila nova oblast kot osrednjo stavbo za goste, zrasel skupek objektov brez skupnega imenovalca in arhitekturne vrednosti, ki bi sodila v to občutljivo okolje. Pod aktualnim upraviteljem jamskega kompleksa pa so se začela prizadevanja za bolj odgovorno upravljanje prostora in k sodelovanju je pritegnil 3b arhitekte, ki ta zahtevni prostor že skoraj desetletje postopoma, poseg za posegom, funkcionalno posodabljajo in nadgrajujejo ter ga povezujejo v celoto.

Zadnji in najbolj obsežen od njihovih posegov je ureditev javnega prostora pred Jamskih dvorcem. Gre za pot, ki osrednji mestni trg povezuje z vhodom v jamo in deluje od začetkov turističnega delovanja jame kot podaljšek mestnega prostora – mestna promenada. Že v sami organizaciji javnega prostora je tako jasno razviden svojevrsten pomen jame za Postojno, saj je vhod v podzemlje obravnavan kot stavba izrednega pomena, vključena v urbani organizem naselja.

Avtorji prenove promenade so svoj poseg zasnovali z uglaševanjem robnih pogojev kot poenoteno, a ne monotono platformo, ki ne povezuje zgolj dveh točk (mesta in jame), pač pa se nahaja na prepletu naravne in kulturne dediščine. Posebno pozornost so posvetili odnosu do pokrajine in promenado razširili s konzolnim »belvederom«, ki z vijugasto konturo sledi pokrajini in aludira na nekdanji tok reke, ki je izklesala jamo. Pod razširjeno promenado so umestili novo vinoteko, ki se odpira proti stavbnemu sklopu mlina, žage in kašče Modrijanove domačije.

Z lesom tlakovani belvedere od promenade ločuje obstoječi Globočnikov drevored, dopolnjen z linijo novih dreves proti jami, in tako deluje kot prostor odmika od tipičnega turističnega vrveža. Tudi v zvočni razsežnosti: od hrupa zvočnikov k šumenju vode. Element vode, ki ima v tem kraškem svetu tako ključno, kreativno vlogo, svoj odmev dobi tudi v krožnem vzorcu tlakovanja iz granitnih kock, ki se konceptualno navezuje na kapljico – minimalno orodje vode, ki je v teku tisočletij ustvarilo podzemne kraške katedrale.

Promenada se pred dvorcem razširi v trg, ki mu prostorski kontrapunkt daje drugi, manjši trg – naravni vhod v jamo. Arhitekt to prostorsko situacijo prepoznava kot analogijo beneške Piazze in Piazzette pred San Marcom, kar mu pomaga ustvarjalno razmišljati o odnosu teh dveh prostorov: eden je bolj formalen, javen in odprt, drugi, ki ga je reka pred milijoni let izdolbla v živo skalo, pa bolj skrit, skrivnosten.

Tu je bil v sklopu prenove in poenotenja tlakovanja preoblikovan vhod za zaposlene do podzemnih prostorov čakalnice in servisov. Arhitekt se je odločil, da v ta namen prostor uvede element paravana iz  konkavno ukrivljenih medeninastih plošč, ki delujejo kot odmev in zaključek organske poteze naravnega vhoda, z materialnostjo skalne votline pa jih dodatno poveže tolčena obdelava površine. Na vbočene plošče različnih širin in višin, med seboj spete z medeninastimi sponkami, je v več jezikih vgraviran citat odkritelja jame Luke Čeča ob prvem vstopu v jamo leta 1818 (»Tu je nov svet – tu je paradiž!«). Vhod, umeščen v cezuro paravana, je s to potezo postavljen v drugi plan. Novi element, ki odseva spreminjanje dnevne svetlobe na točki, kjer ta prehaja v temo jame, vnaša v mogočni naravni ambient človeško merilo, ne da bi ga pri tem poskušal preglasiti.

Z ureditvijo promenade 3b arhitekti zaokrožajo svoj dolgoletni ustvarjalni napor v urejanju osrednjih znamenitosti postojnske občine: pred tem so uredili kompleks Modrijanove domačije in podzemne postaje jamskega vlaka s čakalnico (Outsider #07), nedaleč stran pa tudi klubski prostor in pot do gradu Jama (v izgradnji). Vse omenjene posege povezuje zadržan kritični regionalizem s poudarkom na kvalitetni izpeljavi detajla kot osrednjega elementa arhitekturnega izraza. Detajl kot dialog med materiali in različnimi plastmi narave in kulture, ki v ospredje postavlja utelešeno izkušnjo arhitekture.

Ime projekta: Ureditev naravnega vhoda v Postojnsko jamo
Avtor projekta: 3B arhitekti
Investitor: Ministrstvo za okolje in prostor
Lokacija: Postojna

Leto načrtovanja: 2015–2018
Leto izvedbe: od 2019 dalje

Površine: 200 m²

Projektanti: 3B arhitekti
Gradbene konstrukcije: IB-program, d.o.o.
Elektro instalacije: Emil Lipovšek
Strojne napeljave: Viljem Pušnik

Izvajalci:
Glavni izvajalec gradbenih del: GP Krk, d.d., CBE, d.o.o.
Paravani: K-Haus, d.o.o.
Kamniti tlak: Marmor Sežana, d.d.

Ime projekta: Ureditev promenade v parku Postojnska jama
Avtor projekta: 3B arhitekti
Investitor: Ministrstvo za okolje in prostor, Postojnska jama d.d.
Lokacija: Postojna

Leto načrtovanja: 2018–2019
Leto izvedbe: 2020–2022

Površine: 8300 m²

Projektanti: 3B arhitekti d.o.o. (Leon Belušič u.d.i.a., Damjan Hidič m.i.a., Jaša Belušič abs. arh.)
Gradbene konstrukcije: IB-program, d.o.o.
Elektro instalacije: EL projekt d.o.o.
Strojne napeljave: Viljem Pušnik s.p.
Projektant zunanje ureditve: Enge, projektiranje inženiring, d.o.o.

Glavni izvajalec gradbenih del: GP Krk, d.d., CBE, d.o.o.
Kamniti tlak: Marmor Sežana, d.d.
Ključavničarska dela: K-haus d.o.o., Gaber d.o.o.
Elektro inštalacijska dela: Elektro Kvaternik d.o.o. – Cerknica

Fotograf: Viktor Žigon, Leon Belušič, Žiga Intihar
Pripravil: Luka Jerman