Redke rastline človeštvo spremljajo že tako dolgo kot konoplja. Ta se že tisočletja uporablja za proizvodnjo tekstila, papirja in zdravil, vplivala pa je tudi na vsakdanje življenje in grajeno okolje. Je ena najstarejših gojenih rastlin in izjemno vsestranski material: močan, paroprepusten in obnovljiv. Konopljina vlakna se uporabljajo za vrvi, jadra, izolacije, biokompozite in so tako pri gradnji prisotna že tisočletja.
Stare civilizacije so pri izdelavi trdnih in paroprepustnih gradbenih materialov konopljo uporabljale že dolgo pred uporabo betona in jekla. Egipčani, znani po svojih mogočnih arhitekturnih dosežkih, so iz konoplje izdelovali vrvi in jadra, ki so igrali ključno vlogo pri gradnji njihovih monumentalnih objektov. Na starodavnem Kitajskem konoplja ni bila le pomembna poljščina, potrebna za izdelavo tekstila in papirja, temveč tudi ena najzgodnejših oblik kompozitnih gradbenih materialov. V 6. stoletju so Merovingi v Franciji konopljino malto uporabljali pri gradnji mostov, stari Rimljani pa so z malto, ki ji je bila dodana konoplja, ojačevali svoje zgradbe.
Danes ponovno odkrivamo potencial konoplje kot trajnostni gradbeni material. Napoveduje se ji obetavna prihodnost, saj inovacije, kot so konopljin beton in vlaknene plošče, utirajo pot bolj zeleni prihodnosti gradnje. Material doživlja renesanso, ne kot ostalina preteklosti, temveč kot pokazatelj inovacije v sodobni gradnji, ki v ospredje postavlja trajnost. V času, ko se planet sooča z očitnimi podnebnimi spremembami in degradacijo okolja, ima to posebno vrednost. Ponovni vzpon konoplje v gradnji ni omejen le na posamezne projekte, temveč nosi tudi velik potencial za gradbeno industrijo. S sprostitvijo regulacije gradbenih materialov in razvojem dobavnih verig bi konoplja lahko postala temelj trajnostnih gradbenih praks, ki združujejo tradicijo in najsodobnejše inovacijame.
Konopljin beton, narejen iz konopljinega pezdirja in apna, je pomemben primer biokompozitnega materiala. Naslednje arhitekturne reference ponazarjajo, kako lahko ta starodavni material izpolnjuje sodobne zahteve. Znan je po svojih odličnih izolacijskih lastnostih, sposobnosti sekvestracije (vezanja) ogljika in majhnem vplivu na okolje. Uporablja se v različnih projektih, od stanovanjskih hiš do poslovnih stavb, v začasnih objektih in celo javnih zgradbah.
V projektu »Flat House« v Veliki Britaniji, zasnovanih v studiih Material Cultures in Practice Architecture, so uporablili konopljine panele, ki služijo kot polnilo konstrukcije in izolacija. Panele so razvili in prefabricirali iz konoplje, ki je zrasla na posesti gradnje, na površini 20 hektarjev.
Hiša »LA FAGE a house within a house«, ki jo je zasnoval studio Plan Común, je projekt prenove stare kamnite hiše iz 16. stoletja, ki stoji v Franciji, severno od gorske verige Pirenejev. Konopljin beton je bil uporabljen kot naravni izolativni material v ogrevanemu delu hiše.
Konoplja ima osrednjo vlogo pri projektu projektu »House built by many hands« britanskega studia Cairn architects. Pri adaptaciji stare viktorijanske hiše je uporabljena kot polnilo novih sten z vlogo toplotnega izolatorja in naravnega regulatorja vlage.
Športna dvorana Pierre Chevet studia Lemoal Lemoal Architectes stoji v manjšem kraju v bližini francoske prestolnice. Je eden izmed prvih javnih objekov, zgrajen iz konopljinega betona. Material so izbrali zaradi njegovih toplotnih, akustičnih, konstrukcijskih pa tudi požarnih lastnosti. V projekt so ga vključili v obliki modularnih blokov, celoten proces njihove izdelave pa je potekal v okolici 500 km od mesta vgradnje.
Konoplja nosi potencial za spremembo gradbene industrije s kombinacijo trajnosti, konkurenčnosti v smislu gradbenega materiala in inovativnosti. Pridelava in predelava konoplje odpira nove možnosti, od prefabriciranih konopljinih blokov in modularnih gradenj, do eksperimentalnih tiskanih struktur, ki na novo definirajo učinkovitost in uporabo materialov. S pomočjo spreminjanja predpisov in razvoja dobavnih verig se konoplja pripravlja na prehod iz nišne uporabe v splošno razširitev gradnje s konopljo, zlasti v regijah, ki se zavzemajo za gradnjo z manjšim vplivom na okolje.
Viri:
Prispevek o konopljinem betonu na strani New York Times: https://www.nytimes.com/2023/02/21/business/hemp-construction-buildings.html?utm_medium=website&utm_source=archdaily.com
Archdaily: https://www.archdaily.com/1019891/the-past-present-and-future-of-hemp-in-construction?ad_medium=widget&ad_name=articles-article-show
Pripravila: Nina Dolar
