Slovenski oblikovalki Nina Mršnik in Nuša Jelenec, znani po izdelkih iz pečene plastike, s svojim delom dokazujeta, da je odpadna plastika lahko lepa, uporabna in odporna ter da reciklaža ni nujno omejena na velike, energetsko zahtevne in oddaljene proizvodnje.
Toasted izdelke izdelujeta od leta 2013, oktobra pa sta posebno serijo predstavili na samostojni razstavi Toasted furniture na Kitajskem, v delu sveta, kjer se reciklira velik del odpadkov, vključno s tistimi, ki so uvoženimi iz Evrope.
MATERIAL
Oblikovanje pečenih izdelkov se začne pri materialu, ki ga oblikovalki izdelata sami. V ta namen sta izdelali lastno napravo za pečenje plastike, nekakšno večjo in tehnološko dovršeno različico gospodinjskega toasterja.
Glede na želeno teksturo in barve polizdelka (plošče iz reciklirane plastike) vanj nasujeta plastične kosmiče izbranih barv in velikosti. Ti se pod visoko temperaturo pretopijo v trpežen, čvrst in vodoodporen material, iz katerega nato izdelata kose pohištva. Zaradi svoje čiste sestave, gre namreč za v celoti reciklirano plastiko, so njuni izdelki primerni tudi za nadaljno reciklažo.
Čeprav so vsi kosi unikatni in ročno izdelani, njihova materialnost pogosto zabriše sledi vloženega ročnega dela. V seriji, ki sta jo izdelali za razstavo na Kitajskem, sta se zato posebej posvetili raziskovanju ročnih metod oblikovanja pohištva.
STIK
Pri iskanju mojstra, veščega ročnih tehnik obdelave, ju je kurator razstave Henny van Nistelrooy povezal s tesarjem Chen Zhuiyanom. Zanj sta doma izdelali plastično ploščo ter jo poslali na Kitajsko. Lokalni tesar je posamezne elemente pohištva iz izrazito sodobnega materiala združil z uporabo tradicionalnih mizarskih tehnik, brez vsakršne uporabe lepila, vijakov ali drugih pritrdilnih sredstev.
ŽIVLJENJE Z ODPADKI
S tradicionalno tehniko stikovanja posameznih elementov sta oblikovalki zasnovali tri različne kose pohištva: nizko in visoko mizico ter stol. Kosi se oblikovno naslanjajo na bogato umetniško in oblikovalsko zapuščino iz časov dinastije Ming.
Ozka pravokotna mizica z nizkimi nogami, imenovana zhuo, je veljala za vsestransko uporaben kos pohištva – uporabljala se je tako v spalnicah za odlaganje oblačil, kot pisalna ali jedilna miza v primeru manj formalnih obedov ali kot podstavek za cvetje v vhodnih prostorih.
Visoka kvadratna mizica kot nasprotje mali spominja na stojala za kadila, pomemben ritual kitajske tradicije.
Kosoma namenjenima predvsem odlaganju sta avtorici dodali še priročen in lahek stol, v svoji izvorni obliki imenovan jiaowu ali amzha. Prvotno so ga uporabljali predvsem popotniki. Na Kitajsko so ga prinesla nomadska plemena iz centralne Azije, zaradi svoje praktičnosti pa se je njegova uporaba hitro razširila po celotni državi.
Vzporednice s tradicijo sta Nina in Nuša vzpostavili tudi z izbiro barv plastičnih kosmičev v beli, modri in črni barvi. Podoba posameznih kosov tako prikliče asociacijo na porcelanaste posode, poslikane s finimi kobaltno modrimi motivi. Nepredvidljivost in enkratnost končnega rezulatata, ki je posledica topljenja plastike, pa spominja na kaligrafijo, kjer vsaka poteza, čeravno izdelana s posebej izbranim čopičem, odraža edinstveno osebno predstavo ustvarjalca.
Stik z lastno dediščino je prepoznala tudi kitajska publika, kar se je oblikovalkama zdelo zanimivo in ju navdahnilo za nadaljnje delo. Poleg izdelovanja že uveljavljenih kosov pohištva si namreč v prihodnosti želita ustvariti svetovno kolekcijo pohištva iz pečene plastike.
Tovrsten način oblikovanja s subtilno vpeljavo referenc na kose, ki smo jih sicer vajeni v svojih domovih, idejo življenja z odpadnim materialom pretopi v dostopno, manj čudno in tujo. Ustvari lažjo predstavo vsakdanjega scenarija, ki ga sicer še vedno spremljajo predsodki »življenja z odpadki«.
Lepota drugih življenj je namreč prav v sledeh tistih prejšnjih, da lahko nekaj zavrženega, zanemarjenega ali zapuščenega ponovno lahko vzljubimo.
Več o Toasted pohištvu: https://toasted.si,
instagram: https://www.instagram.com/toasted_furniture/?hl=en
Foto: 范猛 Fan Meng
Napisala: Pia Gerbec
Rubrika Odtisi raziskuje in predstavlja projekte, ki s svojim načinom izdelave in izbiro materiala stremijo k zmanjšanemu negativnemu odtisu na okolje, poleg tega pa nosijo vidne sledi – odtise materialov in procesov, iz katerih so nastali.