Advertisement
Drama_matevz-celik
Matevž Čelik Vidmar: Drama v primežu zasebnega lastništva mestne ulice

Pozornost javnosti in medijev, ki jo je deležna prenova SNG Drama, odraža kulturni in družbeni pomen tega projekta, obenem pa potrjuje nujnost njegove izvedbe. V medijih nedavno objavljena stališča solastnikov ulice Gradišče, ki ovirajo začetek prenove, so priložnost, da na Ministrstvu za kulturo ponovno razjasnimo nekatera ključna dejstva, netočnosti in dezinformacije, ki se s tem širijo. Za izvedbo projekta je bilo doslej opravljenega ogromno dela, tako s strani kolektiva SNG Drama, kot projektantov ter podporne ekipe na Ministrstvu za kulturo. Pri tem je bilo veliko dela in dobre volje vloženo v pripravo sporazuma, v katerem smo sosedom želeli zagotoviti več od običajnih garancij za varnost ob gradnji in odpravo morebitne škode, ki jim je v vsakem primeru zagotovljena.

Prenova SNG Drama je zahteven projekt posodobitve ene najpomembnejših kulturnih institucij v državi, ki ne zajema le fizične obnove stavbe. Projekt vključuje več pripravljalnih korakov. Zaključene so arheološke raziskave okrog gledališča, končana pa je tudi zahtevna logistična preselitev kolektiva SNG Drama, vključno z vso scenografijo, kostumi in tehnično opremo, v primerne nadomestne prostore v Ljubljani. Zato bo začetek gradbenih del mogoč takoj, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje.

V medijih izpostavljena blokada prenove gledališča s strani sosedov se nanaša na ulico Gradišče, ki poteka za stavbo Drame. Ob neurejenem zemljiškoknjižnem stanju sodišče te ulice ni razglasilo za javni prostor, temveč za pripadajoče zemljišče okoliških stavb v solastništvu lastnikov nepremičnin. Tako je danes lastnik 40% te ulice Republika Slovenija, lastnik 2,8% Mestna občina Ljubljana, v majhnih deležih, ki se gibljejo med 0,1% in 1,7% pa je solastnikov ulice Gradišče še 84 sosedov.

Ulica bo med gradnjo uporabljena zgolj za postavitev gradbenih odrov ter dostop do dela gradbišča. Brez soglasja sosedov pridobitev gradbenega dovoljenja ni mogoča in zanj so seveda postavili svoje zahteve. Pogovori o teh zahtevah potekajo že od leta 2019. Dogovarjanje se je nadaljevalo leta 2022, ko je bila prenova Drame uvrščena med prioritetne projekte aktualne vlade. V teh pogovorih sta si SNG Drama in Ministrstvo za kulturo prizadevala za sklenitev sporazuma, ki bi maksimalno zaščitil pravice etažnih lastnikov, hkrati pa omogočil izvedbo projekta.

Skupaj s pravnimi zastopniki etažnih lastnikov je bilo pripravljenih več osnutkov dogovora, ki so vključevali vse zahteve sosedov, ki so zakonsko dopustne. V končnem osnutku sporazuma, sta SNG Drama in ministrstvo ponudila vrsto ukrepov in garancij, ki bi zagotovile varnost in ustrezno zaščito v primeru morebitnih škod. Te so med drugim vključevale povrnitev morebitne nastale škode v naravi, odškodnino za čas uporabe zemljišč, nadomestne parkirne prostore za čas gradnje, zagotovitev intervencijske poti ter vrsto zavarovanj, kot so gradbeno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti projektanta in nadzornika, splošno odgovornost ter druga zavarovanja, povezana z gradbenimi posegi.

Kljub podanim zavarovanjem in jamstvom je bila ena ključnih zahtev pravnih zastopnikov sosedov, da namesto SNG Drama sporazum podpišeta Ministrstvo za kulturo ali Vlada RS, za kar pa ni pravne osnove. Investitor projekta je namreč SNG Drama Ljubljana, ki je odgovorna za izvedbo projekta in je edina lahko tudi nosilec potrebnih zavarovanj. Ustanoviteljica SNG Drama, Republika Slovenija, pa seveda v vseh primerih jamči za obveznosti svojega javnega zavoda.

Na žalost se na zadnje povabilo Ministrstva za kulturo pravnim zastopnikom etažnih lastnikov na usklajevalni sestanek v začetku leta 2024 ni odzval nihče. Prav tako se na povabilo k podpisu sporazuma takrat ni odzval noben predstavnik etažnih lastnikov.

Da bi se projekt lahko nadaljeval, je vlada novembra 2023 sprejela sklep o ugotovitvi javne koristi za projekt prenove SNG Drama. To je postopek, urejen z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3), na podlagi katerega se lastninska pravica za namen izvedbe projekta v javno korist lahko omeji. V primeru SNG Drama to pomeni možnost začasne uporabe ulice Gradišče za nujno manipulacijo na gradbišču. Lastnikom je ob tem zagotovljena poštena odškodnina, določena na podlagi neodvisne cenitve vrednosti zemljišča. Po zaključku gradnje se pravice povrnejo v prvotno stanje.

Pri tem je potrebno poudariti, da je projekt prenove SNG Drama zasnovan skladno z vsemi zakonskimi zahtevami in vključuje ukrepe za zaščito okoliških objektov. Za namen projekta so bile izvedene okoljske in tehnične preveritve. Izvedeni so bili sondirni postopki za preiskavo podtalnih vod in rezultati so pokazali, da se podtalnica nahaja pod nivojem temeljne plošče novega objekta, medtem ko t.i. viseče vode ne predstavljajo večjega problema, saj so bile v projekt vključene ustrezne gradbeno-tehnične rešitve.

Medtem se je SNG Drama zaradi dotrajanosti prostorov že preselila na začasno lokacijo na Litostrojsko ulico. Iskanje nadomestnih prostorov je bil zahteven strokovni podvig sam zase, saj je nadomestna lokacija morala zadostiti natančno določenim kriterijem, vključno z dovolj velikim prostorom za dva odra, tehnično infrastrukturo, ustreznimi dostopi, visokimi varnostnimi standardi in prilagodljivostjo za različne gledališke produkcije. Preseliti je bilo potrebno obsežne količine gledališke opreme, vključno s scenografijo, kostumi in tehnično opremo. Poleg tega je bilo potrebno zagotoviti delovne prostore za približno 150 zaposlenih, ki obsegajo umetniški ansambel, tehnično osebje in administrativne delavce.

V Ljubljani ni prostorov, ki bi že obstajali in bi brez večjih prilagoditev lahko zadovoljili te specifične zahteve. Zato je bil proces iskanja primernih nadomestnih lokacij še posebej zahteven. Najprej smo preverili možnosti uporabe prostorov v obstoječih javnih ustanovah, kot sta Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče. Zaradi omejenih razpoložljivih terminov, ki ne bi omogočali kontinuiranega izvajanja gledališkega programa in ker se s predstavami na te lokacije ne bi mogel preseliti tudi kolektiv, žal niso prišle v poštev. SNG Drama je preverjala tudi možnost izgradnje začasnega objekta iz kontejnerjev na eni od lokacij, kot je npr. parkirišče pred Halo Tivoli. Ta ideja žal ni bila izvedljiva zaradi logističnih in finančnih omejitev. Še več drugih lokacij je odpadlo zaradi nezmožnosti prilagoditve prostorov za gledališče ali zaradi visokih stroškov prilagoditev ter najema.

Na koncu je bila kot najboljša rešitev izbrana lokacija na Litostrojski cesti 56, kjer so bili prostori že delno prilagojeni za kulturne dejavnosti. Ta lokacija je omogočila preselitev celotne dejavnosti Drame na eno mesto, kar bo zmanjšalo logistične izzive in stroške, ki bi jih prinesla drobitev dejavnosti na več lokacij. Poleg tega je najemodajalec izkazal pripravljenost za dodatne prilagoditve, kar je bilo ključnega pomena za izpolnitev vseh tehničnih in varnostnih zahtev gledališča. Program na novi lokaciji je v novi gledališki sezoni uspešno stekel in počasi se tudi obiskovalci navajajo in sprejemajo začasne prostore za svoje.

Prenova SNG Drama Ljubljana vključuje mnogo deležnikov, od kolektiva SNG Drama, obiskovalcev, Mestne občine Ljubljana, okoliških stanovalcev in drugih prebivalcev mesta. Zasnovana je tako, da upošteva interese vseh strani. Žal postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ne poteka s soglasjem vseh sosedov in nekateri solastniki ulice Gradišče ovirajo začetek prenove. Kljub tem izzivom, projekt napreduje in ekipa je zavezana k strokovni in transparentni izvedbi projekta, ki je v interesu slovenske kulture. Ministrstvo za kulturo bo tudi v prihodnje pri izvedbi projekta delovalo odgovorno in skladno z zakonodajo, da bo projekt, ki je pomemben tako za razvoj slovenskega gledališča kot za prenovo kulturne dediščine, čimprej uspešno zaključen.

 

Pred prenovo

Po prenovi

Napisal: Matevž Čelik Vidmar
Vizualizacija: Bevk Perović arhitekti

4 Responses

  1. “smo sosedom želeli zagotoviti več od običajnih garancij za varnost ob gradnji in odpravo morebitne škode, ki jim je v vsakem primeru zagotovljena.” – samo “želeli” očitno ne zadošča

    “Ustanoviteljica SNG Drama, Republika Slovenija, pa seveda v vseh primerih jamči za obveznosti svojega javnega zavoda.” – to se zdi kar primerna “pravna podlaga”, da v dogovore vstopi Republika Slovenij direktno in sočasno s SNG Drama;

  2. “ulico Gradišče, ki poteka za stavbo Drame. Ob neurejenem zemljiškoknjižnem stanju sodišče te ulice ni razglasilo za javni prostor, temveč za pripadajoče zemljišče okoliških stavb v solastništvu lastnikov nepremičnin.” – gre za klasičen razplet, ko prostorske vsebine (javna ulica) ne odražajo nepremičninskih obvez, ki jih nalagajo sodišča – javne površine morajo biti v javni lasti, za kaj takega se morajo pa občine ali država potruditi in urediti razmere (še pred urbanistično razglasitvijo?) – pravočasno, da nepremičninski posli lahko potekajo nemoteno; začasne razlastitve tudi niso vedno upravičene, samo s pozicije moči, in ne-upoštevaje redne postopke

  3. “Na koncu je bila kot najboljša rešitev izbrana lokacija na Litostrojski cesti 56, kjer so bili prostori že delno prilagojeni za kulturne dejavnosti. … Program na novi lokaciji je v novi gledališki sezoni uspešno stekel in počasi se tudi obiskovalci navajajo in sprejemajo začasne prostore za svoje.” – ali obstaja neposredna usluga javnega potniškega prometa, vezana na predstave? to je nujno za take dislocirane lokacije; sicer pa sodobni ambient tudi “povzdigne” marsikatero predstavo – škoda, da se napor preureditve Drame ni bolj usmeril v novo lokacijo, staro pa preuredil v bolj omejenih akcijah

  4. Kratek odziv na kolumno:

    1. Dve parceli na ulici Gradišče, za katere se zahteva omejitev lastninske pravice (27/9 in 27/12) sta pripadajoče zemljišče okoliških stavb, kot je navedeno v kolumni in sta v solastništvu etažnih lastnikov ter Republike Slovenije. Dve drugi parceli, ki sta tudi del zahteve za omejitev lastninske pravice (842 in 843) pa sta stavbišče in splošni skupni del dela stavbe Slovenska 11 in v izključni lastnini etažnih lastnikov te hiše. V obeh primerih pa so parcele z določili Stvarnopravnega zakonika (105. člen) neločljivo in nedeljivo povezane s posebno etažno lastnino (beri: s stanovanji oz. lokali) na kar ima zato omejitev lastninske pravice tudi učinek, kar je po mnenju etažnih lastnikov prekomeren, nezakonit in protiustaven poseg.

    2. Resnica je, da so bile v končnem osnutku sporazuma usklajene skoraj vse točke, razen tega, da se je Ministrstvo za kulturo v zadnjem trenutku tik pred podpisom umaknilo kot podpisnik dogovora. To pa etažnim lastnikom več ne daje garancije, da bo morebitna škoda, ki bi nastala zaradi prenove in novogradnje Drame, bila brez ovir v celoti krita iz sredstev lastnika objekta, to je Republike Slovenije. Ne drži namreč, da, kot piše v kolumni, “ustanoviteljica SNG Drama, Republika Slovenija, seveda v vseh primerih jamči za obveznosti svojega javnega zavoda”. Državno odvetništvo je namreč v svojem mnenju 4. 7. 2023 zapisalo, da Republika Slovenija ni upravljavec SNG Drame Ljubljana, zato nima pravne podlage za prevzemanje odgovornosti za akte upravljanja s premoženjem in ne more biti neposredni podpisnik predloženih dogovorov ter da Republika Slovenija ne more biti niti podpisnik predmetnih dogovorov, niti ne more biti solidarno odgovorna, kot slednje predvidevajo dogovori. Naš pravni zastopnik je večkrat prosil za pismeno zagotovilo, da Republika Slovenija jamči za sanacijo škod, ki bi izvirale iz prenove Drame, vendar tega nikoli ni dobil. Etažni lastniki menimo, da zgolj podpis javnega zavoda SNG Drama glede na njena omejena sredstva in neobstoj garancije države ne jamči ustreznega varstva naši lastnini. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo k sanacijam morebitnih škod tako ali drugače zavezala tudi lastnica – Republika Slovenija.

    3. Ob očitkih, da se etažni lastniki nismo odzvali na poziv k zadnjem usklajevalnem sestanku je potrebno dodati, da smo pred sestankom Ministrstvo za kulturo prosili, da nam posreduje gradivo za sestanek, vendar odziva ni bilo. Ker vse delo naših pravnih zastopnikov financiramo sami in ker hkrati v to vlagamo tudi svoj čas, se nam je zdelo nesmiselno udeleževati se nepripravljenih sestankov. Dogovora seveda nismo podpisali, ker ni bil usklajen. Ministrstvo je vse dogovarjanje prekinilo in kljub mnogim izjavam etažnih lastnikov, da smo še vedno pripravljeni na usklajevanje (tudi v medijih) na to ne odgovarja in žal vztraja na poziciji moči.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.