Ob kulturnem prazniku smo se razveselili zaključka 1. faze celostne prenove Prešernove rojstne hiše s pripadajočimi poslopji. Atelje Ostan Pavlin, ki ga vodita arhitekta Nataša Pavlin in Aleksander Ostan, v slovensko sodobno arhitekturo prinaša poseben občutek za prostor in čas, materialnost in simboliko, in široko kulturno zavest. V sodelovanju z odgovorno konservatorko Sašo Roškar (ZVKDS) in sodelavci so zaključili prvi del procesa celostne prenove.
Prenova se je začela, ko je leta 2019 Ministrstvo za kulturo odkupilo Ribčevo gospodarsko poslopje, ki je nekdaj skupaj s Prešernovo rojstno hišo tvorilo Ribčevo domačijo. S tem korakom se je po letih prizadevanj, ki niso prinesla napredka, odprla priložnost, da se projekt obnove lahko realizira. Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki je bil že dolgo vpet v varovanje Prešernove rojstne hiše, ter restavratorski center, je ob načrtovani celoviti obnovi pripravil konservatorski načrt.
Prešernova rojstna hiša kot muzej temelji na zasnovi Frana Saleškega Finžgarja iz leta 1937, ki je bil pobudnik za odkup hiše in njeno preureditev v muzej. Hišo so uredili kot muzej leta 1939 in velja za prvo muzealizirano hišo v Sloveniji. Danes ima status kulturnega spomenika državnega pomena.
Namen sodobne obnove gospodarskega poslopja je vzpostaviti kulturni in interpretacijski center, ki bo nudil večplasten vpogled v Prešernovo življenje in delo, povrniti ustrezno stvarno in simbolno vrednost dediščine ter obenem hišo skupaj z gospodarskim poslopjem predstaviti kot celovito gorenjsko kmečko domačijo z vsemi značilnimi elementi – bivalnim objektom, gospodarskim poslopjem z dvoriščem, vrtom z vodnjakom in sadovnjakom. Projekt je vključen v nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (2021–2026).
Območje Prešernove rojstne hiše v Vrbi se nahaja na vhodu v vas Vrba na Gorenjskem. Objekt Prešernove rojstne hiše je skozi zgodovino predstavljal prvo hišo v vasi, danes pa je pred njo prečno zamaknjen novejši objekt Vrba 1, ki predstavlja zadnji sklop celovite prenove domačije.
Pred prenovo je bilo gospodarsko poslopje podvrženo več neustreznim prizidavam in predelavam. Imelo je je dva betonska prizidka za potrebe sanitarij za obiskovalce. Poleg tega je bila na enem delu streha objekta kot nadstrešek podaljšana v notranjost dvorišča. Izhajajoč iz arhitekturne valorizacije ter usklajeno s presojo pristojnih konservatorjev, saj ima objekt status registrirane nepremične dediščine, se je novodobne prizidave in predelave v procesu prenove predvidelo za odstranitev, tako da se je volumen objekta gospodarskega poslopja izčistilo in ponovno prezentiralo v podobi, ki bo v svojih osnovnih potezah spominjal na izvorno podobo objekta.
Gospodarsko poslopje so celovito prenovili. Arhitekt Aleksander Ostan pojasni, da so najprej odstranili objekt svinjaka in gnojišče, ki sta stala sredi dvorišča, zatem pa odvečne prizidke. Uredili so odprtine, prenovili notranjost in prilagodili novim funkcijam. V notranjosti so uredili vertikalne komunikacije in omogočili univerzalni dostop, glavni vhod na dvoriščni fasadi pa jasno poudarili. Zračne line v obliki »kelihov« v nadstropju so prenesli na nov lesen ovoj, dopolnili in zasteklili.
V pritličju so umestili recepcijo s prodajo vstopnic, manjšo trgovinico, garderobo, razstavni prostor, ki je namenjen stalni razstavi, ki jo je pripravil Gorenjski muzej, sanitarije in servisne prostore. Na novo so uredili stopnice na gank in prenovili mostovž/klančino; na vrhu je ločen vhod v nadstropje.
Nadstropje sestavljajo vetrolov, zgornja avla, ki služi kot foyer za razstave, catering ipd., in velika večnamenska dvorana za predavanja, koncerte, gledališče, konference, delavnice, poroke in druge dogodke. Ob severni fasadi poteka ožji servisni pas s skladiščem, WC-ji, strojnico in stopniščem v mansardo s pisarnami.
V JV del ostrešja so nad dvorano dodali etažo za zaposlene, osvetljeno s perforacijami v zatrepni fasadi in horizontalno zasteklitvijo pod napuščem nad gankom.
Severnozahodno fasado so preoblikovali: na mestu nekdanjih sanitarij so diskretne odprtine – v zatrepu redčenje desk, v pritličju okno s pogledom v razstavni prostor, severnovzhodno fasado pa ohranili v večji meri nespremenjeno.
Obisk Prešernove rojtne hiše se bo začel v interpretacijskem centru v gospodarskem poslopju in končal v hiši sami, povezavo med objekti pa omogočajo ureditve na dvorišču in okolici.
Obisk se začne v interpretacijskem centru v gospodarskem poslopju in konča v etnološko-muzejski postavitvi v Prešernovi rojstni hiši, povezavo med objekti pa omogočajo ureditve na dvorišču in okolici.
Objekta povezuje urejeno dvorišče, stari sadovnjak in manjši vrtiček pred hišo. Nekdanji ločilni plot so odstranili in nadomestili z linijo klopi, ki mehko ločuje prostore, ter vzpostavili vzdolžno pot ob hiši mimo prenovljenega vodnjaka.
Dvorišče so utrdili s peščeno površino in ozkimi betonskimi trakovi, ki sledijo geometriji objektov. Prostorsko zanimiv vmesni kot dvorišča omogoča vsakodnevno srečevanje obiskovalcev in občasne zunanje prireditve.
V prostorskem zalivu ob severozahodni fasadi, kjer je stal nekdanji prizidek, so uredili manjši amfiteatralni kotiček s stopnicami za sedenje.
Prenova celote Prešernove rojstne hiše in Ribčevega gospodarskega poslopja, ki jo spremljamo, ni le arhitekturni in konservatorski dosežek, temveč predvsem kulturna identifikacijska točka, ki jo bomo z veseljem obiskovali.
Se nadaljuje …
Arhitektura: Atelje Ostan Pavlin
Fotografije: Miran Kambič
Odgovorna konservatorka: Saša Roškar, ZVKDS
Leto izvedbe (1. faza): 2025
Lokacija: Vrba, Slovenija
Lastnik: Republika Slovenija
Pripravila: Nina Granda
