Intervju: mag. Karin Žvokelj, direktorica Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino

Foto: EUIPO

Slovenija ima bogato tradicijo industrijskega oblikovanja. Številna domača podjetja uspešno konkurirajo na mednarodnih trgih tudi zaradi kakovostnega oblikovanja.

Kako pomemben je videz izdelka za uspeh podjetja?

Videz izdelka je pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev kupca. Potrošniki pogosto najprej opazijo obliko, barve, linije ali druge vizualne elemente izdelka, šele nato se posvetijo njegovim tehničnim lastnostim. Dobro oblikovan izdelek izstopa med konkurenco. Zato je pomembno, da podjetja razmišljajo tudi o pravnem varstvu videza svojih izdelkov.

Kaj pomeni model kot pravica industrijske lastnine?

Model je pravica industrijske lastnine, s katero se varuje zunanji videz izdelka ali njegovega dela. Ne varuje tehničnih rešitev ali funkcionalnosti izdelka, temveč njegov videz – torej obliko, linije in obrise, barve, materiale, teksture, dekorativne elemente ter grafične in druge oblikovne značilnosti.

Po novem je mogoče varovati tudi gibanje, prehode ali druge oblike animacije teh značilnosti, kar je zlasti pomembno v digitalnem okolju, kjer so dinamični vizualni elementi pomemben del uporabniške izkušnje in prepoznavnosti izdelka.

Kdaj je videz izdelka mogoče registrirati kot model?

Biti mora nov in imeti individualno naravo. To pomeni, da se mora jasno in opazno razlikovati od drugih, predhodno dostopnih videzov na trgu ter pri uporabniku ustvariti drugačen celotni vtis.

Poleg tega ne sme biti izključno posledica tehnične funkcije izdelka. Če je določena oblika nujna zgolj zato, da izdelek deluje, takšna rešitev ni predmet varstva z modelom. Namen modela je zavarovati oblikovalsko ustvarjalnost, ne pa tehničnih inovacij.

Lahko navedete konkreten primer razlik med modelom, znamko in patentom?

Vzemimo za primer gugalni stol. Če podjetje razvije gugalnik z izvirnim videzom, lahko njegovo obliko zavaruje z modelom. Ime ali logotip izdelka lahko zavaruje z registracijo znamke. Če pa stol vsebuje tudi novo tehnično rešitev, na primer poseben mehanizem za prilagajanje naklona naslonjala oziroma izum, jo lahko zavaruje s patentom.

V praksi je pogosto, da je izdelek varovan z več različnimi pravicami industrijske lastnine, saj vsaka varuje drug vidik izdelka.

Katere pravice pridobi imetnik registriranega modela?

Registrirani model daje imetniku izključno pravico do uporabe zavarovanega videza izdelka. To pomeni, da lahko drugim brez njegovega soglasja prepove izdelovanje kopij, prodajo, uvoz ali izvoz ter trženje izdelkov z enakim oziroma bistveno podobnim videzom.

S tem podjetjem omogoča, da zaščitijo svojo ustvarjalnost in oblikovalski trud, zmanjšajo tveganje za posnemanje ter okrepijo svoj konkurenčni položaj na trgu.

Kako dolgo velja varstvo modela?

Model se registrira za eno ali več petletnih obdobij od datuma vložitve prijave. Varstvo je mogoče obnavljati vsakih pet let, skupaj pa lahko traja največ 25 let. To podjetjem omogoča dolgoročno varstvo izdelkov, ki ostajajo aktualni na trgu daljše obdobje.

Kakšni so stroški registracije?

Prijava modela pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino stane 80 evrov, ob elektronski prijavi pa se prijavna pristojbina zniža za 20 odstotkov.

Za varstvo v vseh državah Evropske unije hkrati se model registrira pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), kjer osnovna pristojbina znaša 350 evrov.

V primerjavi s koristmi, ki jih varstvo prinaša, so to razmeroma nizki stroški.

Na koga se lahko podjetja obrnejo, če potrebujejo pomoč pri registraciji modela?

Na našem uradu deluje informacijska točka, kjer podjetja in posamezniki dobijo informacije o registraciji modelov ter drugih pravicah industrijske lastnine:

Telefon: 01 620 31 01
E-pošta: [email protected]

Ali obstajajo možnosti finančne podpore?

Da. Mikro, mala in srednje velika podjetja lahko koristijo Vavčer za patente, modele in znamke Slovenskega podjetniškega sklada, ki sofinancira stroške priprave prijave, postopkov registracije oziroma podelitve, vzdrževanja in širjenja pravic v tujino ter stroške prevodov. Sofinanciranje znaša 60 odstotkov upravičenih stroškov.

Druga možnost je Sklad za pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri EUIPO, ki omogoča povračilo dela pristojbin za prijave znamk, modelov, patentov in drugih pravic intelektualne lastnine. Pri znamkah in modelih je mogoče povrniti do 75 odstotkov upravičenih pristojbin.

Poleg deleža sofinanciranja so med razpisoma še druge razlike, na primer glede pravic intelektualne lastnine, ki jih pokrivata, upravičenosti stroškov, stroškov zunanjih izvajalcev, obdobja upravičenosti stroškov ter najnižje oziroma najvišje višine podpore.

Dvojno financiranje istega stroška ni dovoljeno, zato morajo podjetja za posamezni strošek izbrati en vir podpore.

Pomembno vlogo pri prepoznavanju vrhunskega oblikovanja imajo nagrade, kot so DesignEuropa Awards, ki jih podeljuje EUIPO. Kakšen je njihov pomen?

Nagrade DesignEuropa Awards že desetletje izpostavljajo najboljše registrirane modele Evropske unije ter njihov prispevek k inovacijam, trajnostnemu razvoju in konkurenčnosti.

Z njimi se nagrajujejo podjetja, oblikovalci in nosilci pravic, ki dokazujejo, da kakovostno oblikovanje ustvarja dodano vrednost, hkrati pa spodbujajo varstvo modelov in večjo prepoznavnost pomena intelektualne lastnine.

Letošnje nagrade DesignEuropa Awards so bile prvič podeljene v Sloveniji. Kaj pomeni, da je naša država gostila ta pomemben evropski dogodek?

Dejstvo, da je letošnja slavnostna podelitev potekala v Ljubljani, je pomembno priznanje Sloveniji kot državi, ki spodbuja ustvarjalnost, kakovostno oblikovanje in učinkovito upravljanje intelektualne lastnine. To v zadnjih letih dokazujejo tudi slovenski finalisti in nagrajenci.

Med finalisti letošnjih nagrad DesignEuropa Awards v kategoriji podjetnikov in malih podjetij je bilo tudi slovensko podjetje Pet Shellter. Kako pomembni so takšni dosežki za Slovenijo?

To je izjemno priznanje ne le za podjetje Pet Shellter, temveč tudi za slovensko oblikovanje in inovacijsko okolje.

Uvrstitev med finaliste izmed več kot 1.600 prijavljenih kandidatov iz 52 držav pomeni, da je izdelek tudi v evropskem merilu prepoznan kot vrhunska oblikovalska rešitev.

Pet Shellter je odličen primer, kako lahko premišljeno oblikovanje s trajnostno noto izboljša uporabniško izkušnjo, hkrati pa ustvari pomembno konkurenčno prednost na trgu.

To pa ni prva nominacija slovenskega podjetja na tem natečaju. Katera podjetja so še kandidirala za nagrado in se uspešno uvrstila med finaliste?

Tudi druga slovenska podjetja prepoznavajo, da je kakovostno oblikovanje pomembna strateška prednost, zato so svoje modele tudi ustrezno registrirala.

Med finaliste nagrad DesignEuropa Awards sta se v preteklih letih uvrstila izdelka Hangy, lesena konstrukcija za obešanje podjetja Kavčič, d. o. o., in Nico Less, stol iz recikliranega filca in plastike podjetja Donar, d. o. o.

Poseben uspeh je leta 2023 doseglo podjetje Remigo, ki je za električni izvenkrmni motor za manjše čolne in jadrnice RemigoOne prejelo nagrado DesignEuropa Awards.

Kakšno sporočilo bi za zaključek namenili podjetjem, ki razvijajo nove izdelke?

Podjetja premorejo veliko ustvarjalnosti, inovativnosti in odličnega oblikovanja. Vendar dobra ideja sama po sebi še ni dovolj – treba jo je tudi zavarovati.

Če podjetje razvije izdelek z unikatnim videzom, naj o varstvu razmišlja čim prej, še preden izdelek predstavi javnosti ali ga začne tržiti.

Registracija modela je učinkovit in cenovno dostopen način, da podjetje zavaruje svojo konkurenčno prednost in si zagotovi večje varstvo pri nastopu na domačem in mednarodnih trgih.