V seriji pogovorov z ljubljanskimi županskimi kandidati s primerljivimi vprašanji predstavljamo njihove poglede na sedanje izzive in prihodnji razvoj mesta. Tokrat odgovarja Apolonija Simon, nestrankarska kandidatka za županjo MOL, ki jo predlaga in podpira stranka Vesna. Pogovor obravnava vodenje mesta, sodelovanje s prebivalci, stanovanjsko dostopnost, javni promet ter načrte in posege, ki zaznamujejo prihodnost Ljubljane. 

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za županjo Ljubljane? Kaj je pretehtalo pri tej odločitvi? Zakaj prav zdaj?

Kandidiram, ker iz izkušenj civilnih iniciativ vem, kako pogosto prebivalci ostanemo brez vpliva na odločitve o svojem mestu. Pri prizadevanjih za ohranitev izobraževalne vloge Križank sem spoznala, da opozorila, strokovni argumenti in predlagane alternative prepogosto ostanejo preslišani. Pretehtalo je spoznanje, da moramo prevzeti tudi neposredno politično odgovornost. Sem nestrankarska kandidatka, predstavnica civilne družbe, ki jo predlaga in podpira Vesna Zelena stranka.

Kot slikarka, pedagoginja in ravnateljica povezujem ustvarjalnost, izobraževanje ter odgovornost za javno ustanovo. Tudi mesto želim voditi s povezovanjem znanj. Nihče ne obvlada vseh področij; odgovorno vodenje pomeni vključiti prebivalce in neodvisno stroko ter sprejeti obrazložene odločitve. S portalom Odprta Ljubljana bomo omogočili sodelovanje javnosti že v zgodnjih fazah načrtovanja ter sprotno spremljanje in nadzor nad izvajanjem sprejetih odločitev. Za kandidaturo sem se odločila zdaj, ker bodo današnje prostorske in okoljske odločitve določale našo prihodnost in determinirale kakovost življenja za desetletja.

Kaj vas v današnji Ljubljani najbolj moti? Kje vidite največ možnosti za izboljšave?

Najbolj me moti razkorak med podobo uspešnega mesta na eni strani in bivalnimi pogoji ter vsakdanjimi možnostmi njegovih prebivalcev. Urejeno središče ne odpravi stanovanjske stiske, zamud avtobusov ali pomanjkanja naravne sence v soseskah. Še posebej problematično je odločanje, pri katerem investicijska pobuda prehiti razmislek o javni koristi, prebivalci pa lahko pripombe podajo šele na že izbrano rešitev, tudi te pa so večinoma zavrnjene.  Prihodnji razvoj Ljubljane mora temeljiti na celostnem načrtovanju, ki povezuje prostorski razvoj, stanovanjsko politiko, javni promet in podnebno odpornost mesta.Okrepili bomo javno urbanistično službo in uvedli interdisciplinarni svet za prostor, ki bo že na nivoju priprave predlogov deloval po načelih deliberativnega sprejemanja odločitev . Pred večjimi posegi želimo primerjati alternative, zmogljivost infrastrukture, stroške ter posledice za zdravje, zelenje in kulturno dediščino. Z našim programom jasno opredeljujemo, kakšen razvoj Ljubljane podpiramo. Prednost dajemo zdravju ljudi, varovanju pitne vode in kakovostnemu javnemu prostoru. Zato nasprotujemo gradnji sežigalnice in garaže pod osrednjo tržnico, pri C0 pa zahtevamo neodvisno presojo varnosti izvedenega sistema ter preveritev možnosti varnejše rešitve. 

Kako konkretno in v kakšnem času bi rešili problematiko slabo vzdrževanega Plečnikovega stadiona? Kako bi dosegli, da se objekt odpre za javnost? Kako bi izboljšali varovanje Plečnikove dediščine?

Stadionu želimo vrniti športno in javno vlogo z ustrezno obnovo v skladu s smernicami spomeniškega varstva, z vsebino, ki jo je imel že v preteklosti ter izbranimi kulturnimi dogodki. V prvih sto dneh bi začeli usklajevanje z lastniki, državo, ZVKDS in prebivalci, ter pregled pravnega položaja, pogodb, stanja in nujnih zaščitnih ukrepov. Preverili bi možnost odkupa ali drugo obliko trajno zagotovljene javne uporabe na podlagi neodvisne cenitve in vzdržnega financiranja. V prvem letu bi mestnemu svetu predložili predlog izvedbenega dogovora, fazne prenove in financiranja.

Dogovorili bi se tudi, da dele območja, ki jih je mogoče varno uporabljati, takoj odpremo javnosti, celovito prenovo spomenika pa bi izvajali postopoma, po fazah, tako da bi čim prej čim zagotovili varno uporabo čim večjega dela stadiona. Pred tem bi uredili potrebna dovoljenja in določili odgovornega upravljalca. Tako bi prostor začel služiti prebivalcem že pred zaključkom celovite prenove. Roka le te pred temi preveritvami ni odgovorno določiti. Pri Plečnikovi dediščini bi zahtevala redno preventivno vzdrževanje, konservatorsko vodene posege in varovanje prostorske celovitosti, ne le posameznih elementov. Ohranjanje mora vključevati primerno živo rabo; komercialni program ne sme razvrednotiti spomenika ali obremeniti soseske.

Kakšno je vaše stališče do kanala C0?

Sedanji trasi C0 nasprotujemo. Varovanje glavnega vodnega vira mora imeti prednost pred vztrajanjem pri že izbrani rešitvi. Ker je MOL aprila 2026 objavila zaključek gradnje, zahtevam neodvisno presojo izvedenega sistema in preveritev varnejših alternativ. Presoja mora vključiti hidrogeološka in potresna tveganja, kakovost izvedbe, tesnost, trajni nadzor ter posledice morebitne okvare za oskrbo s pitno vodo.Strokovnjaki morajo razkriti morebitna nasprotja interesov, ugotovitve in ključni podatki pa morajo biti javni. Zahtevamo primerjavo varnejših rešitev, tudi spremembe trase, ter načrt ukrepanja in rezervne oskrbe. Potrebne spremembe bomo usklajevali s pristojnimi državnimi organi in evropskimi institucijami. Ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda potrebujemo, vendar moramo način izvedbe presojati tudi po dolgoročni varnosti vodonosnika. Varnost mora biti preverljiva, ne zgolj politično zagotovljena.

Kako bi se lotili reševanja stanovanjske problematike? Kaj je ključno? Vizija za prihodnost?

Ključno je povečati ponudbo dolgoročno dostopnih stanovanj, ne le skupnega števila novogradenj. Najprej bomo preverili dejanske potrebe ter identificirali primerna prazna stanovanja in zemljišča za javno gradnjo. Mestna zemljišča bomo prednostno namenjali javnim najemnim in zadružnim stanovanjem. Prek stanovanjskega sklada bomo razvijali vključevanje primernih praznih stanovanj v dolgoročni najem: lastnikom ponudimo upravljanje in jasno določena jamstva, pomoč oziroma subvencijo pri prenovi pa vežemo na dostopno in dolgoletno oddajanje. Stanovanjsko politiko bomo usmerili v zagotavljanje dostopnih in varnih oblik bivanja za vse generacije. Ob javnih najemnih stanovanjih bomo spodbujali tudi stanovanjsko zadružništvo ter razvoj stanovanjskih skupnosti za mlade, študente in starejše. Na turistično obremenjenih območjih bomo v okviru občinskih pristojnosti omejevali kratkotrajno oddajanje ter varovali stanovanja za dolgoročno bivanje. Kratkoročno turistično oddajanje stanovanj je potrebno omejiti na območja, kjer je turistična raba prostora predvidena, v stanovanjskih soseskah pa ga ne bi dopuščali, razen oddajanja lastnega bivališča v času odsotnosti stalnega stanovalca. S tem bi preprečili spreminjanje stanovanj v naložbene turistične kapacitete, omejili špekulativno izrivanje stanovanj s stanovanjskega trga in dali prednost stanovanjski funkciji mesta ter pravici do bivanja. Hkrati pa moramo premisliti, kakšen turizem želimo spodbujati. Okoljske obremenitve ne določa le vrsta nastanitve, temveč tudi način prihoda, dolžina bivanja, poraba energije in vode ter količina odpadkov. Podpirali bomo daljše obiske z javnim prevozom in ponudbo, ki koristi lokalni skupnosti. Uspeh turizma bomo presojali tudi po tem, kako vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev. Prizadevali si bomo za uvedbo obveznega deleža najmanj 20 % dolgoročno dostopnih stanovanj v novih (poslovno)-stanovanjskih gradnjah ter opredelili ustrezne pravne in finančne mehanizme za njegovo zagotavljanje. Nova stanovanja morajo biti del celovito urejenih sosesk, z učinkovitim javnim potniškim prometom, šolo, zdravnikom in zelenim okoljem.
Pomemben vlogo  reševanja stanovanjskega vprašanja mora odigrati tudi arhitekturna stroka. Razvoj tipskih rešitev za različne oblike bivanja in bivanjskih skupnosti, ponovna uvedba montažne in prefabricirane gradnje lahko skrajšajo čas projektiranja in čas potreben za  pridobivanje gradbenih dovoljenj. Premišljene tehnološke rešitve pa lahko skrajšajo čas izvedbe in pomembno znižajo vrednost investicije.

Kako bi reševali prometne zagate? Kaj bi uvedli na novo, spremenili, ohranili?

Najprej bomo poskušali zmanjševati vstop avtomobilov v mesto, torej dnevne avtomobilske migracije: prestop na vlak ali hitri avtobus mora biti mogoč čim bližje začetku poti in na obrobju Ljubljane. Z državo in regijo bomo usklajevali železniške povezave, vozovnice in vozne rede. Prav prilagoditev železnice za namen primestnega prometa v povezavi s kolesarsko mobilnostjo BiTiBi, bi lahko v razmeroma kratkem času ponudila sprejemljivo laternativo trenutno prevladujočemu načinu mobilnosti. Avtobusom bomo zagotovili povezane rumene pasove in prednost v križiščih, na glavnih povezavah pa načrtovali pet-minutni interval v konicah. Omrežje bomo dopolnili z neposrednimi povezavami med četrtmi in uporabnimi nočnimi linijami.

Podpiramo strokovno pripravo tramvaja in primerjavo z BRT; izboljšav ne smemo odlagati do izgradnje novega sistema. Ohranjali bomo dobre pogoje za pešce in kolesarje ter odpravili nevarne odseke in manjkajoče povezave, da bodo poti varne in neprekinjene. Parkirne režime bomo urejali v skladu z možnostmi in pobudami stanovalcev. Vstopno pristojbino (večconske vinjete) bomo predlagali ob preverjeni pravni podlagi, dobri alternativi in nujnih izjemah.

Kako ocenjujete dosedanje delo znotraj občine – občinski svetniki – ali so predstavljali varovalko zdajšnjemu županu in zakaj (ne)?

Po moji oceni mestni svet kot celota ni dovolj učinkovito opravljal nadzora in usmeritev  glede na samovoljno upravljanje in vodenje mesta. Posamezni svetniki so odpirali pomembna vprašanja, zato neučinkovitosti mestnega sveta ne smemo posploševati. Bistven problem je seveda večina poslušnih svetnikov županove kolaicije, ki zgolj nekritično potrjuje županove zahteve. Zaradi koalicijskih razmerij na vladnem nivoju, so bili v tem mandatu povsem nevidni tudi nekateri člani mestne opozicije. 

Nadzor je uspešen šele, ko vpliva na odločitve, prepreči škodljiv poseg ali doseže odpravo nepravilnosti.
Zato se zavzemamo za čim večjo samostojnost in neodvisnost mestnih svetnikov. Nujno je potrebno omogočiti aktivno sodelovanje predstavnikov četrtnih skupnosti.

Pravnomočne ugotovitve KPK o kršitvi omejitev poslovanja MOL, objavljene oktobra 2026, opozarjajo na potrebo po učinkovitejšem notranjem nadzoru in doslednem preverjanju povezanosti funkcionarjev s pogodbenimi partnerji občine. Pregledali bomo tudi mestni statut in druge občinske akte ter predlagali spremembe, ki bodo okrepile preglednost odločanja, jasno odgovornost in nadzor nad porabo javnega denarja. Svetnike je treba presojati po glasovanjih, zahtevah za podatke in odzivih na ugotovitve nadzora. Sama bi zagotovila pregledne strokovne podlage, javno spremljanje pogodb in porabe ter obvezne obrazložene odzive na priporočila skupščin prebivalcev.

Kaj je najboljše v Ljubljani?

Najboljši so ljudje in možnost, da se v razmeroma majhnem mestu srečujejo različna znanja, generacije in načini življenja. Ljubljana ima izjemno dediščino, reko, tržnice, bližino narave ter močno izobraževalno in ustvarjalno skupnost. Posebej so mi blizu Križanke, kjer se dediščina vsak dan povezuje z učenjem in ustvarjalnostjo mladih. Cenim urejene peš površine, mestne knjižnice, društva, prostovoljce in sosedske pobude, ki mestu dajejo življenje.

Te kakovosti bi ohranila in razširila v vse četrti. Z dostopnimi prostori za kulturo, ustvarjanje in medgeneracijsko druženje lahko okrepimo povezanost sosesk. Največja vrednost Ljubljane je, da v njej lahko živijo in soustvarjajo različni ljudje; to možnost moramo ohraniti tudi tistim, ki jim visoki življenjski stroški vse bolj zapirajo vrata.

Za skladen razvoj in pravico do mesta za vse je torej nujno demokratizirati njegovo upravljanje. Meščanke in meščani morajo mesto vzeti za svoje in se aktivno vključiti v skupno razmišljanje o njegovi prihodnosti. Če torej povzamemo misel znamenitega francoskega filozofa in sociologa, Henryja Lefebvrea, ki je pomembo vplival na razvoj urbanistične misli 20 stoletja: “Pravica do mesta vključuje dve bistveni pravici:  pravico do prisvojitve prostora (njegove uporabne vrednosti pred menjalno) in pravico do participacije. Prebivalci morajo imeti glavno besedo pri vseh odločitvah, ki ustvarjajo, oblikujejo in spreminjajo njihov prostor.”

Pripravila: Nina Granda, Matevž Granda