Konec decembra 2020 je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju (ZJN-3, EVA: 2020-3130-0004), ki predvideva ukinitev obveze arhitekturnih (projektnih) natečajev za javne investicije. Ti so bili doslej v skladu s tretjim odstavkom 100. člena ZJN-3 obvezni za javne investicije v novogradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednost presega 2.5 milijonov evrov, ter za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedbo natečaja zahteva prostorski akt.

Predlagatelj spremembe zakona pojasnjuje, da se obveza izvedbe projektnih natečajev za gradnjo na lokacijah, kjer tako zahteva prostorski akt, seli v Zakon o urejanju prostora. Ne pojasni pa, zakaj se ob tem ukinja tudi obveza izvedbe projektnih natečajev za gradnjo javnih objektov, katerih investicijska vrednosti presega 2.5 milijonov evrov. Iz te obveze izhaja velika večina arhitekturnih natečajev zadnjih let pri nas. Predlagana sprememba pomeni ukinjanje natečajev, s tem pa tudi omogočanje izvajanja nenadzorovanih in v javnosti nepreverjenih posegov v našo skupno dobrino – prostor.

Arhitekturni natečaji so vgrajeni v sistem javnega naročanja projektantskih storitev z namenom doseganja višje kakovosti grajenega prostora, ohranjanja javnega interesa in racionalne raba javnih sredstev pri gradnji objektov. Natečaj je najbolj transparentna in najbolj demokratična oblika odločanja o urbanističnih, arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih projektantskih rešitvah, ki zaradi možnosti neposredne primerjave različnih predlogov predstavlja tudi najracionalnejši način vodenja javnih investicij v gradnjo objektov.

Javni arhitekturni natečaji so ob tem tudi generator ekonomskega in kulturnega razvoja in imajo izjemen pomen za ohranjanje in razvoj identitete slovenskega prostora. Arhitektura in krajina sta v jedru naše nacionalne samobitnosti in predstavljata izraz kulture, ki je zapisana tudi v ustavi. Natečaji so bili v preteklosti in ostajajo tudi danes nepogrešljiv način uveljavljanja sodobne arhitekture in drugih posegov v prostor, s tem pa tudi pomemben člen v izgradnji identitete našega grajenega okolja in krajine.

Prvi znani natečaj je bil natečaj za svetišče Partenon na atenski Akropoli. Ta način izbora arhitekturnih rešitev je tako položen že v temelj ustvarjanja materialne dediščine zahodne civilizacije. Da tudi v našem prostoru ostaja aktualen vse do danes, potrjujeta zadnji Plečnikovi odličji za aktualne realizacije, ki obe izhajata iz arhitekturnega natečaja, prav tako kot tudi večina Plečnikovih odličij za javne stavbe in krajinske ureditve v preteklih letih. Na realizacijo čakata še vsaj dva izjemna objekta, izbrana z arhitekturnim natečajem: NUK-2 in nova Drama v Ljubljani.

Pri vseh navedenih gre za objekte nacionalnega ali celo nadnacionalnega pomena. Arhitekturni natečaj pa je še posebej nepogrešljiv pri stavbah lokalnega pomena, kot so šole, vrtci, upravne stavbe, kulturne ustanove in podobno, pri katerih mora biti arhitekturni izraz stavbe podrejen racionalnosti njene izvedbe in uporabe.  Z natečajem naročnik pridobi več konkurenčnih projektantskih rešitev, med katerimi lahko izbere tisto, ki je kot celota najoptimalnejša: ki se najbolje umešča v prostor, ki spoštuje geografski in kulturni kontekst, ki najbolje odgovarja funkcionalnim potrebam bodočih uporabnikov, ki najbolje sledi željam naročnika oziroma projektni nalogi in ki je tudi v stroškovnem smislu najbolj racionalna. Stavba, izbrana v odprti konkurenci več različnih arhitekturnih rešitev, ima bistveno večje možnosti, da uspešno zaživi, da jo bodo tako uporabniki kot tudi lokalna skupnost vzeli za svojo in da bo upravičila investicijo.

Izvajanje javnih arhitekturnih natečajev za večje javne investicije je civilizacijski standard in osnovno orodje zagotavljanja kakovostnih rešitev, transparentnosti postopkov izgradnje prostora in racionalne rabe javnih sredstev, ki ga poznajo vse urejene demokratične države. S črtanjem določil tretjega odstavka 100. člena ZJN-3 bo nastala predvidljiva, velika in nepopravljiva škoda za izgradnjo našega okolja – kot družba bi naredili velik korak nazaj v procesih načrtovanja gradenj.

Zato podpisane institucije, društva in posamezniki Ministrstvo za javno upravo pozivamo, da v celoti ohrani zapis obveze izvedbe javnih arhitekturnih natečajev za javna naročila projektantskih storitev, zapisane v 100. členu Zakona o javnih naročilih. Institucije smo pripravljene sodelovati pri debirokratizaciji postopkov, a predloga ukinitve obveze arhitekturnih (projektnih) natečajev za javne investicije nikakor ne moremo sprejeti.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije – Tomaž Krištof, predsednik

Univerza v Ljubljani – dr. Igor Papič, rektor

Univerza v Mariboru – dr. Zdravko Kačič, rektor

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo – dr. Matej Blenkuš, dekan

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo – dr. Matjaž Mikoš, dekan

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta – dr. Nataša Poklar Ulrih, dekanja

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo – Ana Kučan, prodekanja za področje krajinske arhitekture

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo – dr. Vesna Žegarac Leskovar, dekanja

Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Oddelek za arhitekturo – Uroš Lobnik, predstojnik

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Jernej Hudolin, generalni direktor

Muzej za arhitekturo oblikovanje – dr. Bogo Zupančič, direktor

Galerija DESSA – Maja Ivanič, direktorica

Mestna občina Maribor – Gregor Reichenberg, podžupan

Mestna občina Ljubljana – Janez Koželj, podžupan

Stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana – Sašo Rink, direktor

Odprte hiše Slovenije – Lenka Kavčič, direktorica

IPoP Inštitut za politike prostora – Marko Peterlin, direktor

Ustanova Maks Fabiani – Matej Mljač, predsednik

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije – Barbara Kostanjšek, predsednica

Društvo arhitektov Ljubljane – Maja Ivanič za izvršni odbor DAL

Društvo arhitektov Domžale – Benjamin Hafner, predsednik

Društvo arhitektov obale – Lučka M. Lesjak Soklič, predsednica

Društvo arhitektov Pomurja – Andreja Benko, predsednica

Društvo primorskih arhitektov – Ines Bonutti, predsednica

Društvo arhitektov Maribor – dr. Andrej Šmid, predsednik