• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Gozd,Krajinska arhitektura
/
10 decembra, 2022

Bas Smets, belgijski krajinski arhitekt: 32 brez, ki se držijo za roke

Bas Smets se je z menoj pogovarjal na pozno petkovo popoldne v maju iz svojega avtomobila, ko mu je nekako uspelo najti čas v svojem natrpanem urniku. Bureau Bas Smets je krajinskoarhitekturna pisarna iz Bruslja v Belgiji, ustanovljena leta 2007. Smetsovo delo na področju krajinske arhitekture ter v tesni povezavi z gradbeništvom in arhitekturo temelji na umetniških in znanstvenih raziskavah, katerih cilj je z uporabo logike narave ustvarjati »nadgrajene krajine«. Smetsov progresivni pristop k ustvarjanju pokrajine vzbuja močno fascinacijo nad neukročeno naravo in gozdovi, ki jih temeljito preučiva v najinem pogovoru. Skozi pogled krajinskega arhitekta se nam razodenejo domiselne pokrajine in umetniški pristop, ki prežemajo njegovo delo.

Bas Smets pred memorialom Polderbos v Oostendeju v Bruslju

Bruselj je znan kot kaotično mesto. Kako ga doživljate vi? Ali lahko razložite svoj položaj krajinskega arhitekta v Belgiji?
Bruselj oziroma Belgija je zelo navdihujoč prostor za delo krajinskega arhitekta. Ni izrazito prevladujočega načina razmišljanja ali prevladujočega načina, kako se lotevamo dela. Pomanjkanje močnega urbanizma in močne identitete na polju krajinske arhitekture nam daje določeno svobodo – skoraj dolžnost izumljanja novega, saj na področju krajinske arhitekture nimamo velike tradicije, imamo pa veliko tradicijo v vrtnarstvu, hortikulturi in poznavanju rastlin. Krajinsko arhitekturo sem študiral v Švici in nato 6 let delal v Franciji, ko sem se vrnil v Belgijo, pa ustanovil svoj biro. Privlačila me je ideja svobode ustvarjanja novih krajin, na vmesnem območju med umetno ustvarjeno pokrajino Nizozemske, ki jo vsi poznajo, ter naravnimi pokrajinami Francije in Nemčije. Belgija je bila neke vrste plat pays oziroma »ravna dežela«, izgubljena med tema dvema močnima identitetama.

Pravite, da nima naravne krajine, tako kot Francija in Nemčija, in umetne kot Nizozemska. To ni izrazita pokrajina. Vam je to dalo svobodo, da v svojem delu najdete poseben umetniški jezik?
Razvili smo metodologijo, ki temelji na temeljitem razumevanju tega, kar že je; situacije, kot nam je dana. Vedno spreminjaš nekaj, kar je pred tem že obstajalo. Ker pa to v Belgiji ni bilo izrazito, smo morali izumiti metodologijo, s katero poskušamo zares razumeti obstoječo pokrajino, preden posežemo vanjo. Metodologijo, ki smo jo razvili za Belgijo oziroma Flandrijo, smo nato uporabili tudi za druge lokacije: Pariz, Hong Kong, Bahrajn, Los Angeles oziroma povsod, kjer je treba razmišljati o krajini kot o načinu organiziranja ozemlja. Postala je način razmišljanja, značilen za naš način dela. Ljudje včasih sprašujejo, kaj je naš podpis, a podpisa ni. Imamo pa način razmišljanja, s katerim se soočimo s prostorom in tako razkrijemo, kaj je njegovo poslanstvo in kaj naj postane.

Kje iščete navdih za svoje projekte?
Navdih so tri stvari. Kot prvo je navdih narava sama. Kot drugo bi rekel umetnost, ki obenem razkriva skrito stvarnost; umetnost, ki prinaša spoznavne učinke. In kot tretje znanost. Pred študijem krajinske arhitekture sem se izšolal za gradbenika in arhitekta. Zares poskušam integrirati znanost in njena spoznanja v naše projekte. S sklicevanjem na naravo, umetnost in znanstvena spoznanja poskušamo ustvariti novo krajino. Kreacija je zame najzanimivejši del projekta.

Kako bi opisali razliko med neukročeno naravo in umetno krajino?
Krajino ustvari človek. Projekt preoblikuje »zemljišče« ali obstoječo situacijo v krajino, oziroma v koherentno celoto. V naših projektih je zelo prisotno krožno razmišljanje. Ko oblikujemo prostor, ga poskušamo izboljšati, vendar nikoli ni dokončan. V tem smislu pokrajino ustvarjamo mi, vendar z naravnimi elementi, kot so tla, rastline in živali. Ti dejavniki nam pomagajo ustvariti projekt, ki je za nas in bo tudi za nami. Če je nekaj naše delo, še ne pomeni, da je zato nenaravno. Smo del narave in mi naravo uporabljamo za ustvarjanje krajin.

Fascinira me vaše raziskovanje topografije, spreminjanja podnebja in živih organizmov. Pomembnost sprememb in časa je zelo prisotna v vašem delu. Kako predvidite te naravne pojave, ki so obenem lahko zelo izmuzljivi, in kako jih prevedete v novo realnost?
Razumemo, da je treba pri projektu krajine ali vrta delati s časom. Zelo me zanima ekološka sukcesija, ki prihaja iz narave same: kjer ena vrsta vegetacije zamenja prejšnjo. Ta proces poskušamo pospešiti z mešanjem različnih faz te eko

loške sukcesije. Eksperimentiramo z ustvarjanjem rastlinskih združb, ki ustvarjajo konkurenco med njimi samimi. To je bilo bistvo projekta v Arlesu na jugu Francije. Zasadili smo 80.000 rastlin v poskusu, da bi ponovno naselili zapuščeno območje, ki ga je v 19. stoletju ustvaril človek. To temelji na znanstvenih spoznanjih, je pa je seveda zakoreninjeno tudi v intuiciji, saj ustvarjamo nove stvari. Projekt v Arlesu smo končali lani. Še vedno gremo vsak mesec tja pogledat, kako so rastline, katere rastejo hitreje od drugih, spremljamo reakcijo narave na to, kar smo si zamislili. Mi oblikujemo procese, ti procesi pa porajajo podobe; ne poskušamo mi sami ustvariti podobe.

Krematorij Polderbos v Oostendeju je nastal v sodelovanju z arhitekturnim birojem OFFICE Kersten Geers David van Severen. Kako vidite razmerje med krajino in arhitekturo v projektu? Kje vidite stičišče med tema dvema praksama?
Prva stvar, ki jo morate vedeti, ko govorite o Krematoriju, je zelo omejen proračun: imeli smo 15 evrov na kvadratni meter. Celoten projekt temelji na ekonomičnosti sredstev. Če nimaš denarja, kako oblikuješ krajino? Odločili smo se, da bomo delali z lokacijo. Ta se nahaja v Oostendeju, v pokrajini polderjev, zato smo naredili majhne nasipe in posadili 350 dreves vrste Ulmus laevis (dolgopecljati brest). Posadili smo jih na nasipe in tako organizirali zemljišče. Davidu in Kerstenu, arhitektoma, s katerima sodelujem že vrsto let, je bila ideja teh ureditvenih linij všeč in sta z njimi nadaljevala v stavbi, da bi tako organizirala različne funkcije. Naše jasne linije potekajo skozi stavbo od javnega do obrednega in tehničnega dela. Stavba je zarotirana, tako da sam volumen ne sledi linijam, različne funkcije pa jim. Veliko smo razpravljali, kje umestiti stavbo, ker smo imeli veliko zemljišče, 4 hektarje. Načrtovanje krematorija je zelo občutljiva stvar. Ko greš tja, se moraš soočiti z izgubo, žalostjo in težkimi življenjskimi vprašanji. Krajino smo uporabili za ustvarjanje prostora za kontemplacijo in tolažbo. Z linijami smo organizirali različne funkcionalne elemente. Na eni strani sprejem krst, na drugi pa dostop za javnost s parkirnimi mesti. Dva velika kroga pa omogočata, da te črte prebiješ. Prideš, parkiraš avto in se znajdeš v velikem krogu, zaradi katerega se sprehodiš naokoli, preden prispeš do stavbe. Po obredu je treba pepel razpršiti. In spet greš po tej krožni poti skozi našo krajino. To postane celo potovanje, ki ti omogoča, da v svojem vsakdanjem napornem življenju najdeš čas, da se pripraviš na obred.

Foto: Micheil de Cleene
Foto: Micheil de Cleene
Foto: Micheil de Cleene
Foto: Micheil de Cleene
Foto: Micheil de Cleene

Nam lahko poveste več o bruseljskem memorialu 22/03, je šlo za natečaj ali naročilo? Kateremu oblikovalskemu pristopu ste sledili pri tem projektu? Kaj je njen osrednji koncept?
Ni šlo za natečaj, bilo je neke vrste naključje. Srečal sem se z ministrico, zadolženo za izdelavo spomenika. In rekla mi je, da želi za vsako žrtev posaditi drevo v gozdu. Spomnim se, da sem ji rekel: Kako nameravate posaditi drevo v gozdu? To ni lahka stvar. Gozd je sam po sebi ravnovesje, sicer bi drevo že bilo tam. Ni bila prepričana, zato sem svojo pomoč in storitve ponudil brezplačno. V Sonijskem gozdu (Zoniënwoud oz. Forêt de Soignes) sem odraščal, tako da gre za kraj, na katerega sem zelo navezan. Tedne sem vsak dan zgodaj zjutraj, preden sem šel v pisarno, hodil raziskovat gozd, da bi našel pravi prostor. Končno sem našel naravno jaso, ki sta jo naredili dve orjaški drevesi, ki sta padli nekaj mesecev prej. Bilo je popolno, ta naravna jasa je postala kraj za zasaditev 32 novih dreves. V obliki kroga smo postavili tudi 32 masivnih kamnitih kosov iz modrega apnenca(Bluestone oz. Pierre Bleue, op. prev.), ki izvira iz Belgije in se že desetletja uporablja kot nagrobnik. Ta krožni element s kamni je ustvaril trenutek za kontemplacijo.

Bruseljski spomenik 22/03 se nahaja v Sonijskem gozdu, ki je znan kot pretežno bukov gozd. Katere vrste dreves ste tam posadili in zakaj ste se odločili zanje?
Gozd so zasadili Avstrijci v 18. stoletju. Šlo je za gozd za pridelavo lesa. Mi smo zasadili breze, ki so naravno podrastje bukovega gozda. Treba je bilo uporabiti podrast, saj so bukve stare 250 let in visoke 30 metrov. Ker so drevesa tako visoka in neizmerno lepa, gozdu pravijo »katedrala«. Zame je bila velika čast ustvarjati spominsko obeležje v tem naravnem spomeniku. Breze imajo podobno življenjsko dobo kot ljudje, približno 80 let. Posadili smo jih na razdalji dveh oseb, ki se držita za roke, tako da je videti, da se 32 brez v krogu drži za roke. Tvorijo valjast izrez proti nebu, medtem ko kamni oblikujejo krog na zemlji. Tako skupaj pripeljejo nebo na zemljo in zemljo na nebo; izvzamejo delček realnosti.

Ko sledim vašim projektom, v vaših zasnovah pogosto opazim obliko kroga. Ali obstaja kakšen poseben razlog za to? Od kod prihaja?
To je popolna oblika. Ali okrepimo tisto, kar je že prisotno, in sledimo konturnim linijam ali drugim naravnim procesom ali pa dodamo čisto obliko. Ko element dodamo, radi uporabimo zelo jasno obliko, da ga tako ločimo od naravnih elementov.

Kot krajinski arhitekti skušamo oblikovati naravo na svoj način, umetno. Če vzamemo za primer Buffer Arboretum v Antwerpnu, ste ustvarili simuliran gozd kot blažilni pas med avtocesto in stanovanjskim območjem. Ali menite, da je treba tovrstne človekove posege (pogozdovanje) obravnavati enako kot ohranjanje neukročene narave? Ali bi se morali kot družba bolj osredotočati na človekove posege ali na ohranjanje gozda?
Primarni gozd je treba v celoti ohraniti takoj. Iz primarnega gozda ne bi smeli odstraniti nobenega drevesa. Zločin proti človeštvu je sekanje teh nekaj gozdov, ki so ostali. Vsi gozdovi bi morali ostati nedotaknjeni in postati last človeštva. Ne morejo biti v lasti; so edino jamstvo za življenje na zemlji.
Ker pa gozdove sekamo po vsem svetu, moramo naravo vrniti v okolje, ki ga je ustvaril človek. Ko so me prosili, naj naredim ta blažilni pas, projektna naloga ni bila preveč ambiciozna. Navajala je, da iz te soseske nočejo videti avtoceste. Pomislil sem, če lahko postane več kot le vizualna bariera. Kraj, ki ga ljudje lahko uporabljajo, kjer se otroci lahko igrajo. Kjer se celo lahko predstavi idejo različnih vrst. Ideja Buffer Arboretuma je, da, gledano od daleč, dela tisto, kar mora: zapre pogled na avtocesto. Po drugi strani pa po njem lahko hodijo ljudje in se tam igrajo otroci, zahvaljujoč različnim ambientom, ki smo jih zagotovili. Posadili smo 10 vrst rastlin, od vsake 100 dreves, tako da pravzaprav hodiš iz enega gozda v drugega. Mislim, da bi krajino morali uporabljati na različne načine, morala bi biti več kot le zeleni blažilec. Tvoriti mora svojo lastno realnost.

Na katerih drugih projektih trenutno delate?
Veliko jih je. Pravkar smo izvedli atrij stavbe v Hong Kongu, ki so jo prenovili arhitekti Herzog & de Meuron. Delamo na velikem krajinskem projektu na Long Islandu v zvezni državi New York. Zelo zanimiv projekt imamo tudi v Antwerpnu, kjer moramo zaradi naraščajočega nivoja morske gladine dvigniti nasipe. Tu si moramo na novo zamisliti povezavo med reko Scheldt in obema njenima bregovoma.

Kaj bi po vašem morala biti oziroma je trenutno glavna, najbolj ključna tema v krajinski arhitekturi?
Rekel bi, da je v krajinski arhitekturi in urbanizmu najbolj ključna tema odpornost. Kako lahko naša mesta pripravimo na več dežja v krajšem času? Kako lahko z naravo in vegetacijo znižamo temperaturo v mestih v vročih poletjih? Da si na novo zamislimo mesto, moramo združiti znanje o naravi in znanost z umetniškim načinom gledanja na stvari, in da bo odporno, moramo uvesti novo naravo; da bo v spreminjajočem se podnebju ostalo bivanju prijazno. Ne smemo pozabiti, da je mesto umetno okolje, razumeti moramo njegove podnebne pogoje, da se na to lahko odzovemo.

Bas Smets: Natečajna vizualizacija, Notre Dame, 1. nagrada

Pogovarjala se je: Nika van Berkel
Uredil: Luka Jerman

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiNina Granda: Kaj pričakujem od Moderne galerije
NaslednjiStanovanjska soseska Pod Pekrsko gorco: Zadržani okvir skupnostiNext
Povezani članki
Loading...
kolumneKrajinska arhitektura

Živa Pečenko: Žive in mrtve reke Slovenije

5 septembra, 2021
Gozdkolumne

Nina Granda: Sadimo drevesa!

17 januarja, 2023
GozdIntervju

Andrej Samsa, gozdar: Ljudje vedno bolj cenijo drevesa

6 septembra, 2022
kolumneKrajinska arhitektura

Živa Pečenko: Olmstedova narava v mestu

11 januarja, 2022
Krajinska arhitektura

Marvy Lah: Krajina – vrednota in izziv

14 julija, 2022
ArhitekturaKrajinska arhitekturaPark

Prostor vmes: Ureditev okolice Doma starejših občanov Krško – Zelen obod

28 novembra, 2021
Gozdkolumne

Marija Jakopin: Ženske v gozdarstvu

20 oktobra, 2022
Krajinska arhitektura

Jože Novak: Poklon krajini in naravi

28 oktobra, 2022
1 2 3

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo