Delavnica izdelave apnenih ometov

Med 29. novembrom in 2. decembrom je v starem mestnem jedru Kopra, med stenami servitskega samostana, potekala delavnica apnenih ometov v organizaciji Šole prenove. Udeleženci smo se pod vodstvom akademskega restavratorja Klavdija Zalarja seznanili s tehniko izdelovanja ometov in se v njej tudi sami preizkusili.

Apneni omet: teoretične osnove

Prvi dan delavnice je bil namenjen spoznavanju z materialom in njegovimi lastnostmi v teoriji. V nizu zanimivih predavanj smo izvedeli osnovne lastnosti apnenih ometov, ki smo jih nato lahko preizkusili tudi v praksi.

Ena od bistvenih kvalitet starega načina gradnje je uporaba naravnih materialov. Mednje sodi tudi apno, ki se je kot gradbeno vezivo uporabljalo vse do konca 19. stoletja, ko ga je nadomestil cement. Je torej vezivo, ki je prisotno v vseh vrstah stare gradnje od konstrukcijskih do dekorativnih elementov.

Gre za material, ki ga pridobimo z žganjem apnenca v peči na visoki temperaturi (do 1000 stopinj Celzija). Pri tem poteče reakcija CaCO₃ → CaO + CO₂, pri kateri se iz apnenca (CaCO₃) izloči ogljikov dioksid, produkt kemijske reakcije pa je bela, jedka, trdna kristalna snov oz. žgano apno (CaO), imenovano tudi živo apno.

Pri procesu žganja moramo biti pozorni tudi na izbiro kuriva: to mora biti obvezno les, saj žganje na osnovi drugih goriv povzroči odlaganje nečistoč v apnu ter zmanjšuje njegovo kakovost.

Dobljeno žgano oz. živo apno je osnova za vse nadaljnje oblike apna. V primeru dodajanja vode sprožimo proces gašenja, pri katerem nastane gašeno apno – Ca(OH)₂ –, v kolikor pa mu dodamo pesek in vodo, se ga lahko uporabi za takojšnjo pripravo malte – žive apnene malte.

Gašeno apno se imenuje tudi apnena kaša oz. kemijsko kalcijev hidroksid – Ca(OH)₂. Temperatura se tu giblje okoli 100 stopinj. Za optimalen končni rezultat je pomembno stalno mešanje ter količina dodane vode. Te mora biti ravno prav, saj se ob preveliki količini vode apno ‘utopi’ in tvori apneno kašo, v kolikor pa je vode premalo, se med procesom tvorijo grude negašenega apna. Gašeno apno se uporablja za pripravo malt, popravila zidov, za omete ter fine malte za freske, štukature in dekoracije.

Izvedba apnenih ometov

Pred nanosom ometa je potrebno površino zidu najprej namočiti, saj bi premalo vlažen zid omet izsušil in preprečil sprijemanje. Poleg tega vlaga omogoči počasno in kontinuirano sušenje, kar je bistveno za apnene tehnologije.

Pred nanašanjem ometa je potrebno poskrbeti tudi, da je podlaga ustrezno izravnana. Večje luknje, ki jih povzročijo odpadli kamni, se zapolni z malto in manjšimi kamni.

Nato se pripravi prvo plast – špric ali obrizg. Ta je nekoliko redkejša od ostalih plasti – razmerje apno : pesek je 1 : 2, vode damo načeloma dvakrat toliko kot apna. Z njim izboljšamo oprijem in izravnamo vpojnost zelo vpojnih podlag pred nanosom ometa.

Sledi podložni omet oz. groba apnena malta, ki se nanaša v enakomerno debelih nanosih. Načeloma se pri tem sloju ometa uporablja razmerje apno : pesek je 1 : 7, a to lahko variira. Debelino sloja določa velikost največjih zrn v agregatu – maksimalna debelina je trikratnik največjega zrna.

Za finalno plast se pripravi fini omet iz peska z granulacijo med 0 in 0,8 mm, razmerje apna in peska pa je podobno kot pri grobi apneni malti – torej 1 : 7.  Nanaša se ga z gladilko od spodaj navzgor in nato zariba.

Po nanosih je potrebno omet negovati, torej nadzirati pojav morebitnih razpok in ga po potrebi vlažiti.

Končni izgled apnene fasade lahko korigiramo na več načinov – predvsem z dodatki, ki vplivajo tudi na nekatere fizikalne lastnosti. Mednje sodijo na primer pucolanski peski (pospešujejo strjevanje), drobljena opeka (omogoča boljšo poroznost), slama (služi kot armatura), žlindra (omogoča boljšo odpornost na vlago) in drugi. V kolikor si želimo bele fasade, za finalni sloj uporabimo apneni belež.

Čeprav za izdelavo apnenih ometov obstajajo ‘pravila’, je sam proces veliko bolj podoben kuhanju v kuhinji stare mame. Za optimalen rezultat so namreč potrebne izkušnje in nenehno preizkušanje novih mešanic, da je končni izdelek najboljši približek želenemu.

Tako izvedene fasade ohranjajo avtentičnost, ki ni nujna zgolj pri prenovah, ampak tudi pri novogradnjah, zaradi antiseptičnih lastnosti in dobre paropropustnosti pa pripomorejo k bivanju v zdravih in okolju prijaznih stavbah.

Napisala: Pia Gerbec

Dodatno branje:
https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/apnonavodila-kavcicm_1.pdf
https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/apno_navodila_za_malte-_ometavanje.pdf

—

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so povsem drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!