Taksist: Se lahko usedete na mojo desno? Jaz: A ker ne vidite? On: Ne, ampak ker te v filmih od zadi z žico davjo. Jaz: Hm. Ok. On: Drugače sem pa pisatelj. Napisala: Dijana Matković Ilustracija: Milanka Fabjančič NAROČI Deli objavo:FacebookTwitterMail
Nadaljuj z branjem
Dnevna soba v stanovanju petega nadstropja je opremljena z okusom srednjeevropskega izobraženca in meščana, kakršnih v Ljubljani, v tem mestu, kjer imajo monopol nad (ne)okusom predvsem kmetje, ki so v tranziciji na hitro obogateti, ne najdeš prav dosti – dolge knjižne police svetovnih klasikov literatutre, filozofije in zgodovine, črn, v žamet odet freudovski kavč in…
Nadaljuj z branjem
Pozvonilo je. Z zamahom in z nasmeškom odprem vrata, pričakujoč frenda, pred vrati pa … en dečko budist, če bi kupila knjigo. Sej je fajn, mu pravim, da med prazniki kažeš na alternativo, ampak knjige res ne rabim… Te smem neki vprašat, pravim previdno. Ti kr, pravi on. Kako si se … znašel v tem?…
Nadaljuj z branjem
Prišel je z rdečo zastavo, ki je gledala iz nahrbtnika, videti je bil kot rdeča raketa, ki se bo zdaj zdaj pognala v vesolje. »Vi ste pa rdeča raketa,« mu pravim. »Ha! Pa sem res,« pravi on. Ko sem ga intervjuvala, se je pred Moderno galerijo »na ta odličen dan!« (Živadinov) zbralo kakih 50 ljudi…
Nadaljuj z branjem
Kot da ne bi imela svojih dovolj, sem v knjižnico divjala še po Probleme Emila Filipčiča. Dejansko divjala. Dvajset čez sedem z biciklom čez rdeče luči in že od daleč se dret (ker nimam zvonca) na pešce, »sam maaal, sam maaal!«, da se mi umaknejo s poti na tej pomembni misiji, v kateri moram priti…
Nadaljuj z branjem
Poštar me je zbudil. »Sem vas zbudil?« Zmeraj mi je nerodno reči, če me kdo dobi med deveto in deseto, da ja, da me je zbudil, ker imam slabo vest, ker eni so že ob šestih, ko sem jaz komaj padala v REM-stanje, že kidali svoje avte izpod novih centimetrov zapadlega snega in oddelali že…
Nadaljuj z branjemOutsider na Instagramu @outsider.magazine
