Kot da ne bi imela svojih dovolj, sem v knjižnico divjala še po Probleme Emila Filipčiča. Dejansko divjala. Dvajset čez sedem z biciklom čez rdeče luči in že od daleč se dret (ker nimam zvonca) na pešce, »sam maaal, sam maaal!«, da se mi umaknejo s poti na tej pomembni misiji, v kateri moram priti pravočasno do knjižnice, preden jo ob pol osmih zaprejo, in si zagotoviti probleme nekoga drugega. Dve minuti pred zaprtjem parkiram pred vhodom in cela rdeča v obraz stečem gor po štengah, do polic, in glej ga zlomka, ni jih.

»Ni jih,« rečem bibliotekarki, »ne najdem Filipčičevih problemov.«

Bibliotekarka mi razloži, da jih iščem na napačni polici (ta lastnost, da iščem probleme, kjer jih ni, mi nasploh ni tuja), izvem tudi, da dejansko zaprejo šele ob osmih, zato se sprostim in si v pol ure nagrabim še osem drugih knjig, toda potem se ob Filetovih problemih pojavi še neki drug problem – kako bom vse to pritovorila domov?

Ampak, dobro, zdaj se mi ne mudi. Počasno bicikliranje, da se mi knjige ne prevrnejo s prtljažnika. Pridem domov, razpakiram dobljene zaklade, grem s Filetovimi Problemi – preden me zamika kaka druga knjiga – proti atriju, k zasluženemu branju, ko na poti tja na knjižni polici s kotičkom očesa zagledam nekam znano zeleno-belo knjigo.

Na njej piše: Emil Filipčič – Problemi.

Napisala: Dijana Matković

Ilustracija: Milanka Fabjančič

https://outsider.si/kontakt/