Agata Tomažič: Kri v pesku

Škripanje zavor, tlesk avtomobilskih vrat. Nato pa zvok čevljev, ki se vdirajo v pesek. Koraki si sledijo hitro, nekdo teče. Več ljudi teče, sopenje. Nenadoma zrak razpara strel. Zvok se odbije od izdolbene kotanje in poleti kvišku, proti svinčeno težkemu nebu, pri tem pa ošine krošnje dreves, ki obrobljajo pustinjo peska. Spet tlesk vrat, avtomobil…

Nadaljuj z branjem

Agata Tomažič: Včerajšnji svet

Na pročelju kakšne stare hiše se pod oluščenim opleskom včasih prikaže sled preteklosti. Star napis, ki vabi k že davno pozabljenemu obrtniku. Nogavičarju ali piskrovezcu, recimo. Par črk je dovolj, da nam pričarajo podobe sveta, kakršen je včasih bil. Včasih je sprožilec veliko mogočnejši kot samo par črk, včasih se preteklost prav zagozdi v sedanjosti…

Nadaljuj z branjem

Feministična tura: Od čarovnic do podjetnic – prezrta ženska polovica Ljubljane

Za poltretji kilometer heroin Nad kavarniškimi mizami se sukljajo kolobarčki dima iz pip in cigar, slišati je šuštenje papirja časopisov, razpetih na lesena držala, ki jih gospodje listajo. Pred njimi so skodelice kave ali kozarčki česa močnejšega, mrmrave razprave se včasih dvignejo do glasnejših tonov in potem spet, kot tok kakšne lenobne reke, zamrejo. Skozi…

Nadaljuj z branjem

Agata Tomažič: Razgled na minevanje časa

Ne slepomišimo: »biti mlad po srcu« ni drugega kot od rabe ogolela oglaševalska krilatica. Geslo, s katerim ostarelim pripadnikom izumrlih subkultur prodajajo iz zemlje izkopane in na silo pomlajene artefakte, kot je denimo rolka. S katero si potem taisti lomijo osteoporozne kosti. In okrevajo po poškodbah v bolniški postelji med poslušanjem walkmana. Priznajmo si: vsi,…

Nadaljuj z branjem