V petek, 22. septembra, je v Ljubljani gostoval Carlos Moreno, francosko-kolumbijski profesor s pariške univerze Sorbona v Franciji, mednarodno prepoznaven po svojem prispevku h konceptu trajnostnega mesta, za katerega je iznašel danes vseprisotni naziv »15-minutno mesto«. Moreno je svoje delo in razmišljanje predstavil polno zasedeni dvorani Kluba CD v Ljubljani v predavanju z naslovom Rethinking cities through the proximities’ revolution (Ponovni razmislek o mestih s pomočjo revolucije kratkih poti), čemur je sledila še okrogla miza ne temo »mesto kratkih poti«. Dogodek je organiziral Urbanistični inštitut Republike Slovenije v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor ter Ministrstvom za naravne vire in prostor RS.

Sam seveda ni prvi, ki opozarja na problematiko oblikovanja mesta za avtomobil: v predavanju je svojo intelektualno pot povezal s študijem palete predhodnikov od Jane Jacobs in Françoisa Spoerryja preko novega urbanizma in evropske urbane renesanse do sodobnikov. Skupna lastnost vseh je, da so se kritično odzvali na funkcionalistično idejo coniranja mest. To je leta 1933 v Atenski listi začrtal Le Corbusier, ki je med drugim izjavil »Mesto, ki je ustvarjeno za hitrost, je ustvarjeno za uspeh.« Delitev mesta na funkcionalne cone je temeljila na vpeljavi motoriziranega prometa, ki je tako dobil v načrtovanju mestnega prostora prioriteto pred pešcem oz. kolesarjem. To je porušilo mešano strukturo sosesk in prostor, prijazen pešcem. V sledečih desetletjih smo »sprejeli nesprejemljivo«: dolge dnevne vožnje, monofunkcionalne objekte, ki se dnevno uporabljajo manj kot 40 % časa, izgubo socialnih interakcij in posledični vznik »četrti duhov«.

Posledice takega načrtovanja predstavljajo okoljski problem. Dnevne migracije po njegovih navedbah tako denimo predstavljajo okoli 27 % vseh emisij CO2 v Evropi. Učinek globalnega ogrevanja danes ni več znanstvena teza, ampak naša realnost, ki pomeni grožnjo kolektivnemu urbanemu bivanju. »Mesta pa so v jedru problema in obenem ključ do njegove rešitve,« pravi Moreno.
Po njegovih besedah pojav funkcionalnega mesta temelji na modernem razumevanju časa kot merljive količine. A stari Grki so poznali tri različne koncepte časa: poleg kronosa, ki je analogen »modernemu« času, še kairos, ki bi mu lahko rekli »ustvarjalni čas oz. čas navdiha«, in aion, ki ga Moreno karakterizira kot »čas duhovnosti«. V predavanju je zatrdil, da smo v sodobnosti izgubili tako kairos kot aion, to pa je imelo velike posledice za način, kako smo gradili mesta.
Koncept »15-minutno mesto«, ki ima v imenu sicer merljivo komponento časa, tako noče biti dogma, ampak nov način razmišljanja. Moreno rad uporablja tudi ime »happy proximity« (»veselje kratkih poti«), s katerim poudarja pomen majhnih razdalj za vzpostavljanje dobrih družbenih odnosov. Jedro koncepta predstavljata policentrična organizacija mesta – vzpostavljanje novih središč, ki so dosegljiva peš ali s kolesom – in socialno kroženje, ki zagotavlja družbeno raznolikost in preprečuje pojav socialno ekskluzivnih predelov mesta.
Moreno in sodelavci na Katedri za podjetništvo, ozemlje in inovacije (Chair Entrepreneurship Territory Innovation – ETI) so za pomoč mestnim oblastem izoblikovali različna strateška in pedagoška orodja. Njihova primarna referenca je domača metropola, Pariz, kjer so koncept vpeljali v jedro novega lokalnega urbanega načrta (PLU), ki je strateški dokument za načrtovanje mesta. Podobno so metodologijo 15-minutnega mesta v svoj sistem »nacionalnih okvirjev« (national framework) vnesli na Škotskem.

Konkretni ukrepi, ki so kljub začetnemu nasprotovanju bili v Parizu deležni zelo pozitivnih odzivov, so na primer ulice brez avtov ob šolah, ki tako pridobijo varen in privlačen javni predprostor, in podpora malim trgovinam. Druga mesta, s katerimi sodeluje, so Milano, Cleveland, Buenos Aires, Ciudad de Mexico, Sousse (Tunizija), Pusan (Južna Koreja) in Čengdu (Kitajska). Tem mestom se v prihodnosti pridružuje tudi Ljubljana, ki bo v okviru projekta ReGreeneration sodelovala kot »replikator« metod, preizkušenih v Parizu (sodelujejo še Rim, Ghent, Segrate in Lappeeranta).
V razpravi, ki je sledila predavanju, so sodelovali Blanka Bartol (Direktorat za prostor, graditev in stanovanja RS) ter arhitekti in urbanisti Polona Filipič Gorenšek (Fakulteta za arhitekturo), Rok Žnidaršič (MOL, FA) in dr. Luka Mladenovič (UIRS). V razmeroma splošni izmenjavi pogledov, ki ni bistveno načela kritičnih točk prostorskega in urbanega načrtovanja v Sloveniji in Ljubljani, je Carlos Moreno poudaril, da bo pomemben del prihodnjega razvoja uspešnega načrtovanja mest oblikovanje mreže županov, ki bo omogočala deljenje izkušenj in jih prilagajala specifikam vsakega mesta.
Pripravil: Luka Jerman
*
Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih.
Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]
Hvala!