Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je danes na križišču Vilharjeve in Železne ceste ob podhodu glavne železniške postaje v Ljubljani pripravila tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svoja stališča do načrtovane obnove cest na območju Potniškega centra Ljubljana.

Kot opozarjajo v neformalnem združenju, ki si prizadeva za trajnostno prometno politiko, bi načrtovana obnova Vilharjeve, Masarykove, Šmartinske in Železne ceste v Ljubljani poslabšala udobje pešcev in kakovost bivanja lokalnih prebivalcev. Obenem pa je ključno, da projekt ne rešuje temeljnih problemov javnega prometa, ki naj bi mu potniški center služil.

Načrti, ki jih je 21. avgusta objavilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (povezava), predvidevajo širitev cest po obodu nove železniške in avtobusne postaje, v prvi vrsti Vilharjeve in Masarykove, ki potekata vzporedno z železnico po severni in južni strani. Zaradi umestitve novih povezav pa ureditev na račun zelenih površin in drevoredov predvideva tudi širitev Šmartinske in Železne ceste.

Spregledana povezava z javnim potniškim prometom

»Gre za projekt, ki ga gradimo za najmanj dve generaciji, vsaj pol stoletja na tem območju ni mogoče pričakovati drugačne ureditve od te, ki jo načrtujemo zdaj,« poudarjajo v iniciativi. »Ureditev mora zato danes predvideti in omogočiti najbolj napredne rešitve na področju urejanja prostora in prometa. Potniški center je lahko učinkovit samo toliko, kolikor so učinkovite poti do njega. Ne more služiti svojemu namenu, če ne bo omogočil hitrega prestopa na mestni promet, privlačnega dostopa in parkiranja za kolesa in če okoli postaje ne bo privlačnega javnega prostora, vključno z drevoredi, ki nudijo senco in prijetne pogoje potnikom.« To je zgodovinska priložnost, še dodajajo, saj ureditev ne bo vplivala samo na učinkovitost javnega prometa v prestolnici in osrednjeslovenski regiji, ampak na prometni sistem celotne Slovenije.

To je verjetno ključni del problematike: v času, ko vsakodnevni zastoji na ljubljanskih obvoznicah povzročajo burne razprave glede prometnega sistema in politik mobilnosti na ravni države, je vse bolj jasno, da ne more biti govora o alternativah osebnemu avtomobilu brez učinkovite integracije regionalnega in mestnega potniškega prometa. In prav tu se kažejo osnovne težave predlaganega projekta.

Iz objavljenih načrtov je razvidno, da se v nasprotju z javno deklariranimi cilji povečevanja deleža potnikov v osebnem prometu daje prednost osebnim avtomobilom: »Načrti ne predvidevajo primerne navezave potniškega centra na mestni potniški promet. Predvideni rumeni pasovi za avtobuse so nepovezani, nelogično umeščeni in prekinjeni v križiščih, kjer je potreba po tekočem javnem prometu največja. V nasprotju s tem ima osebni motorni promet prednost pred avtobusi v vseh križiščih, za hitrejši pretok pa bo žrtvovan celo park.«

Zmanjševanje zelenih območij in menjava drevoredov

Govora je o parkovni ureditvi na južnem delu križišča Šmartinske in Vilharjeve (nasproti Situle), kjer je v sklopu prometne optimizacije enega najbolj problematičnih vozlišč v prestolnici predviden nov by-pass priključek, ki zeleno cono razbije na več nefunkcionalnih otokov zelenja.

Tudi drugje so predvideni posegi v zelenje, ki zmanjšujejo obseg ali učinkovitost ureditev – v popolnem nasprotju z vse večjo ozaveščenostjo glede problematičnosti urbanih toplotnih otokov in bistveni vlogi, ki jo igra zeleni sistem v oblikovanju vzdržne bivalne klime v mestu.

Tako je predviden delni posek drevoredov na Vilharjevi in Masarykovi cesti, ki bodo le deloma nadomeščeni z novimi drevesi, ta pa se po svojem učinku ne morejo primerjati z obstoječimi. »Novi drevoredi namreč rabijo v sodobnih mestnih okoljih več desetletij, da razvijejo dovolj široke krošnje za ustvarjanje ugodnih pogojev v javnem prostoru in blagodejnih učinkov na mikroklimo,« opozarjajo v odzivu.

Slabši pogoji za pešce

Na območju se slabšajo pogoji za pešce, ne samo zaradi manj zelenja, ampak tudi zaradi širših vozišč: širitev Železne pomeni bariero med Župančičevo jamo in priljubljenim Severnim parkom, ki ima vitalni pomen za Bežigrad, predvidena je tudi ukinitev več prehodov za pešce na Vilharjevi – vse kot posledica prioritizacije motornega prometa.

Križišče Šmartinske, Vilharjeve in Topniške je že danes lokacija z najslabšo kakovostjo zraka v Ljubljani, širše območje železniške postaje pa eden najbolj intenzivnih toplotnih otokov. »S širitvijo cest in gradnjo 3700 novih parkirnih mest v novih objektih Vilharie, Emonike in avtobusne postaje se bo povečala tudi količina prometa, zato se bodo okoljski kazalci na območju še poslabšali,« dodajajo.

Člani KTPP so se s pripombami tudi formalno vključili v predhodni postopek za poseg ureditve GJI in obnova cest na območju potniškega centra Ljubljana. Rok za pripombe na načrte obnove poteče danes.

Pripravil: L. J.
Vir shem: Koalicija za trajnostno prometno politiko

*

Vsebine, ki jih objavljamo na spletu, so drugačne od vsebin v tiskani reviji. Revija in splet imata ločeni uredniški zasnovi. Z naročilom revije podprete oboje, spletne in tiskane vsebine, in omogočite Outsiderjevo ustvarjanje na različnih kanalih. 

Naročite se lahko v spletni trgovini ali pa nam pišite na: [email protected]

Hvala!