Med strugo reke Krke, sredi pašnikov in gozdnih zaplat se ta teden v Outsiderjevem centru za gradnjo z zemljo odvija delavnica gradnje z materialom izpod naših nog – zemljo.
Preden se v prihodnjih dneh (ponovno) lotimo gradnje, preizkušanja novega in uporabe že znanega, je bilo potrebno prvi dan spoznati ali osvežiti osnove gradne z zemljo. Po ogledu gradbišča v gozdu in predstavitvi dosedanjih projektov, smo si roke umazali s tesnimi vzorci zemlje. Z dvema načinoma empiričnega testiranja smo preverili lastnosti zemlje iz Ljubljane, dveh različnih lokacij iz Dobrave – torej bližnje okolice gradbišča – in dveh različnih primerov zemlje iz Bele krajine.
Najprej smo še suhe vzorce ocenili na otip, na podlagi njihovega občutka med prsti – je mešanica suha, se drobi, lahko zaznamo grudice, ki nakazujejo vsebnost gline?
Po drobljenju zemljinih zrn med prsti smo suhe priemre materiala zmočili. S prvim, tako imenovanim testom s kačico, smo ocenili delež gline v pozamezni zemljini mešanici. Testiranje s kačico poteka takole: zmočeno zemljo oblikujemo v kroglo in nato v debelejšo kačico. To položimo na rob mize jo potiskamo čezenj, dokler se ta ne odlomi. Pozneje kot se kačica prelomi, večji je delež gline. Optimalna sestava za grajenje vsebuje med 10 in 20 procentov gline – torej kačica, ki se sploh ne prelomi še ne pomeni idealne sestave.
To lahko ocenimo z drugim, sedimentacijskim testom. Pri tem se steklenico do tretjine napolni z zemljino mešanico in prelije z vodo. Vse skupaj se nato dobro pretrese in počaka, da se mešanica posede in pokaže plasti materiala. Najhitreje se poležejo največji delci, ki se izločijo na dno stekelnice, najdlje (do 24 ur) pa potrebuje glina. Na podlagi ugotovitev sedimentacijskega testa lahko predvidimo mešanico, ki se bo v prihodnjih dneh uporabljala za gradnjo.
Piše: Pia Gerbec
Foto: Jana Jocif
Partner poletne delavnice gradnje z zemljo je Zavarovalnica Triglav.
