V luči načrtovanja ponovne sodobne stanovanjske soseske v Izoli, ki naj bi, kot ostali podobni podvigi na slovenski obali, nudila ‘najvišjo kakovost bivanja’ in omogočala ‘mediteranski način preživljanja prostega časa’, je zdaj pravi čas za razmislek o tipologiji novogradenj, njihovih gospodarskih in arhitekturnih posledicah, oziroma o njihovi vlogi pri ustvarjanju okolju in ljudem prijaznega mesta.

Načrtovana soseska Momento v Livadah bo sestavljena iz 23 vila blokov (vedno bolj priljubljen paradoks, po starem kar večstanovanjska hiša ali blok), predvidenih ima kar 175 stanovanj v velikosti med 50 in 250 m². Predviden zaključek projekta je leta 2022, a se za zdaj gradnja sploh še ni začela. Soseska bo v neposredni bližini kar dveh stanovanjskih katastrof, kot so ju velikokrat poimenovali mediji.

Najbližja katastrofa proti vzhodu je sedem visokih, sterilnih blokov škofjeloškega SGP Tehnika (v stečaju od 2014), ki krajino vidno zaznamujejo iz katerekoli točke v Izoli, posamezna stanovanja pa imajo razgled predvsem drug na drugega. Nerazgibani bloki z notranjim labirintom hodnikov, dvigal in vrat, so izrazito previsoki in nepovezani z okolico, zaradi česar (skupaj z rešetkam podobnimi polkni) spominjajo na samozadostno, izolirano ustanovo. Tik ob njih je blok neprofitnih stanovanj podjetja Gorica Leasing (v likvidaciji od 2014) zgrajen par let prej, z nadzemno podzemno garažo in v burji letečimi pločevinastimi polkni. Zaradi neupoštevanja gradbenega dovoljenja so bili primorani kletne prostore bloka zakopati, da blok ne bi izgledal tako visok in veljal za črno gradnjo. Povzročen problem so skušali zakriti tudi z igriščem za otroke, ki je postavljeno na vrh nadzemne podzemne garaže. Prej omenjenih sedem blokov do tega igrišča ne more dostopati, saj kakršnekoli povezave med dvema gradnjama ni – pot med bloki se konča z ograjo in pogledom na sosednji blok in igrišče, spodaj pa poteka pot iz garaže na glavno cesto.

Glede na videz in po opisu sodeč, je bodoči izolski Momento pravzaprav bratranec koprskega naselja Nokturno, dolgotrajnega mesta duhov na Markovcu, ki ga je pet let po končani gradnji morala na dražbi odkupiti družba za upravljanje s terjatvami bank (DUTB) in stanovanja pred ponovnim poskusom prodaje tudi sanirati. Vsega skupaj 235 ‘nadstandardnih’ stanovanj podjetja GPG Inženiring (v stečaju od 2011) še do današnjega dne ni v celoti prodanih. Visoki stroški upravljanja vztrajno jezijo lastnike, od obljubljenih zelenih streh in oglaševanega bivanja v razkošju narave pa po več kot deset letih ni drugega kot beton, gramoz in visoke cene vzdrževanja od vročine porumenelih travnatih streh. Dreves namreč, tudi med stolpiči, ni.

Če zanemarimo politične afere, ki velikokrat spremljajo podobne novogradnje, in pa pretirano uporabo oglaševalskih tehnik (‘nadstandardni vilabloki’, ‘soseska stolpičev v zelenem okolju’ ipd.), ima soseska Momento mogoče res priložnost ustvariti okolju in ljudem prijazni del mesta. Po spletni strani sodeč, bodo pred začetkom gradnje zbirali odzive potencialnih kupcev, ki bodo do konca avgusta služili za dokončne popravke.

Sodelovanje z meščani in bodočimi stanovalci je tehnika, ki jo v tujini uporabljajo že nekaj časa, predvsem v skadninavskih državah. Lep primer gradnje, ki se vtke v tkanino mesta in pokrajine, pa je moč najti tudi par minut hoje stran od bodoče novogradnje – tj. Stavbenikova soseska blokov okoli knjižnice in igrišča, ki je obdana z zelenjem ter smiselno umeščenimi in razpršenimi parkinimi mesti. Oboki in podhodi med bloki omogočajo pešcem enostaven prehod, okoliška relativno majhna parkirišča pa vseeno zagotavljajo dovolj parkirnih mest v senci in niso zgolj velika asfaltirana plošča, ki v poletnih mesecih izžareva toploto še dolgo v noč. Tlakovane poti med bloki, ki se vsake toliko združujejo v manjše trge s klopcami, zelenjem in igrali, so odličen prostor za preživljanje prostega časa in medsosesko druženje v zavetju pred vročino.

Mediteranski način življenja je torej moč zajeti v stanovanju, ki ima teraso sposobno kljubovati vsem primorskim vremenskim ujmam; ter hkrati v stanovanju, ki ima razgled na morje in je obdano z sredozemskimi rastlinami, ki uspevajo v vročem poletju in mokri zimi. Prav tako mora stanovanjska soseska omogočati tudi povezanost z ostalimi deli mesta in spodbujati okolju prijazne načine premikanja, na primer hojo ali kolesarjenje. Z ustvarjanjem t.i. pešcon lahko novogradnja poskrbi za varna območja, kjer se otroci lahko igrajo, odrasli pa sprehajajo in posedajo na klopcah obdanih z zelenjem.

Stečajem in likvidacijam navkljub, imajo stanovanjske soseske vedno dolgotrajne posledice, tako arhitekturne, kot družbene – upamo lahko le, da se odgovorni tega zavedajo in projekt izvedejo s ciljem ustvariti ljudem in okolju prijazno mesto.

Piše: Eva Tisnikar