Galerija Kresija se ponaša s centralno lokacijo v središču Ljubljane in velikimi steklenimi površinami, skozi katere razstavljeni projekti k obisku povabijo marsikaterega mimoidočega. Skozi svoja izložbena okna nenehno komunicira s Stritarjevo ulico in tako igra pomembno vlogo pri uveljavljanju umetnosti v ljubljanskem mestnem prostoru. Vsako leto se v galeriji zvrstijo številni raznoliki projekti, ki posegajo v vsa polja umetnosti. O tem, kako galerija deluje in kaj prinaša njen program v prihodnosti, smo se pogovarjali s koordinatorkama programa Kristino Ferk in Matejo Veble.

Kaj je glavno vodilo delovanja Galerije Kresija? Po čem se njen program razlikuje od programov drugih ljubljanskih galerij?
Glavno vodilo našega delovanja je gotovo dostopnost za kakovostne umetniške stvaritve ustvarjalcev_lk, ki delujejo v Mestni občini Ljubljana ter za prezentacijo projektov, pomembnih za MOL. Neprofiliranost je ena izmed posebnosti Galerije Kresije, saj projekte izbiramo z vsakoletnim javnim razpisom. Razpisno področje je zastavljeno izjemno široko in zajema predstavitve kulturno-umetniških projektov, kot tudi projektov, ki odražajo raznolikost in kakovost bivanja v Ljubljani. Širše gledano galerija spada k razstavnim prostorom Mestne občine Ljubljana, ki obsegajo še razstavne prostore v Mestni hiši (Zgodovinski, Osrednji, Desni in Stekleni atrij).

Projekti, ki jih ponujamo na ogled, so zato v celoti zasnovani in realizirani s strani nosilca projekta. Žal nam upravno poslovanje ne omogoča, da bi galerija zagotovila financirano podporo za morebitno sodelovanje z dodatnimi kuratorji, kustosi, pisci besedil ali tehnično ekipo. Posledično so realizacije razstav izjemno raznovrstne. Glede na razpoložljiva sredstva se trudimo izboljševati pogoje za razstavljavce.

Na kakšen način izbirate projekte, ki jih boste vključili v svoj program?
Galerija Kresija deluje kot razstavišče, ki ga pod okriljem Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana preko javnega razpisa namenjamo za brezplačno predstavitev razstavnih projektov. O vseh prijavljenih projektih odloča strokovna komisija, ki ji predseduje podžupan, prof. Janez Koželj.

Kresija se nahaja na izjemno specifični in centralni lokaciji v Ljubljani. Kako se povezujete s svojo neposredno okolico, kako soustvarjate mestni prostor?
Ogromna izložbena okna so gotovo posebnost. Skoznje projekti nenehno komunicirajo z ulico in posledično z mestom. To je lahko sicer dvorezen meč: včasih privabijo ljudi v notranjost galerije, spet drugič se ljudje ustavijo pred njimi in zgolj kukajo skoznje. Prost vstop v galerijo spodbuja večkraten obisk, s tem pa soustvarja kulturni utrip tako Stritarjeve ulice kot mesta. Z okolico se gotovo povezujemo tudi z našimi lesenimi vrati, ki pogosto simpatično zmedejo marsikaterega obiskovalca ob vstopu, ko se mu samodejno odprejo. Njihov prvenstven namen pa je seveda dostopnost prostora gibalno oviranim.

Galerija ni prodajna, vendar kljub vsemu posredujemo in si prizadevamo za vzpostavitev stikov med umetniki_cami, prodajnimi galerijami in za nakup zainteresirano javnostjo.

Kakšna je po vašem mnenju vloga umetniške galerije v sodobnem mestu? Kaj mora, poleg predstavljanja in zastopanja umetnikov in projektov, še početi v svoji – materialni, družbeni, kulturni itd. – okolici?

V sodobnem svetu je galerijski prostor med drugim prevzel tudi vlogo skupnostnega prostora. Ta omogoča ljudem aktivno ali pasivno vlogo pri sprejemanju kulturnih dobrin. Umetnost poskušamo približati ljudem tudi preko stika z ustvarjalci_kami v obliki delavnic, okroglih miz, pogovorov, vodenih ogledov … Galerijski prostor s predstavljanjem aktualnih družbenih tematik med drugim omogoča platformo za nadaljnji diskurz, ki je lahko generator sprememb. Umetniške galerije so tiste institucije, ki v Sloveniji pogosto prevzemajo vlogo pri zastopanju umetnikov_ic in tudi s tem spodbujajo trg umetnin, ki je žal komaj zaznaven. Brez dvoma galerije same ne morejo prevzeti celotnega bremena pri vzpostavljanju umetniškega trga in dobrodošli bi bili sistemski ukrepi v okviru nacionalnih kulturnih politik.

Kaj še pripravljate v letu 2020? Kako se prilagajate novemu stanju po pandemiji?

Pandemija je časovnico našega programa nekoliko zamaknila, vendar projektov nismo odpovedovali. Prilagajanje se je v največji meri dotaknilo obiskovalcev, ki morajo ob vhodu prebirati hitro se spreminjajoča navodila. Morda pa je razmislek iz karantene prinesel tudi drugačno razumevanje našega okenskega prostora, ki lahko služi kot odlično priložnostno krizno razstavišče.

Trenutno se s serijo stotih rož predstavlja umetnica Tanja Lažetić, konec julija bodo na ogled nova slikarska dela Tine Dobrajc. V septembru se bomo dotaknili vprašanja neskončnega cikla nasilja na območju bivše Jugoslavije v projektu »Nicht Fallen« fotografa Jošta Franka. Na pobudo Javnega zavoda Mladi zmaji bo na ogled razstava del mednarodnega projekta »Bite of Art«, ki približuje sodobno umetnost mlajšim generacijam. V mesecu oblikovanja pripravlja Društvo Pekinpah pregledno razstavo oblikovanja interierjev v Republiki Sloveniji v obdobju 1990–2015. O problematiki prostorskega razvoja Univerze v Ljubljani v povezavi z urbanim razvojem celotnega mesta bo osvetljevala novembrska razstava »Vizije SO 15«, Društva arhitektov Ljubljane. V novo leto 2021 pa nas bo pod okriljem Foruma Ljubljana povedla decembrska razstava Natana Eskuja »Nagačenci«.

Odgovore sta pripravili zaposleni Oddelka za kulturo MOL, Kristina Ferk in Mateja Veble, ki koordinirata razstavni program v Galeriji Kresija.

Naslovna fotografija: Manuele Fior in miha ha: Nenavadna srečanja, foto DK, arhiv MOL 2018

Pripravila: Ajda Bračič

Podprite Outsider z naročilom!