• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Galerije,Umetnost
/
6 marca, 2020

Galerija Vžigalica: V galerijo brez mentalnega sezuvanja

Galerija Vžigalica je nastala leta 2007, svoje obiskovalce pa pričakuje v prijetnem prostoru na Trgu francoske revolucije v Ljubljani. Poleg rednih razstav s področja sodobne umetnosti Vžigalica služi tudi kot prizorišče dveh festivalov: Svetlobne gverile in Indiga. O kreativnem delovnem vrvežu v galeriji in njenem specifičnem pristopu k umetnosti smo se pogovarjali s kustosom Janijem Pirnatom.

Foto: Damijan Kracina, 2019
Foto: Jani Pirnat, 2020

Kaj v zadnjih letih delovanja galerije štejete za velik uspeh? Na kaj ste pri svojem galerijskem delu ponosni?

Od 2016, ko sem bil izbran za programskega sodelavca Galerije Vžigalica, je bilo kar nekaj zanimivih in intenzivnih razstavnih preizkušenj. Vsaka je bila poseben izziv, vendar se bom omejil na lansko leto, ki je bilo za Galerijo Vžigalica v marsičem izjemno. Lela B. Njatin je s predstavitvijo kroga kočevskih umetnikov v okviru vsakoletnega zimskega cikla Ljubljana se klanja Sloveniji uspela zaokrožiti ustvarjalnost t. i. “prostora nič” v prostor umetniškega kroga temelječega na dediščini kočevskega kiparja in pedagoga Stanislava Jarma. Razstava Line Rider je sprožila vrsto prelepih dogodkov in presekala gordijski vozel avtorstva in lastništva legendarne računalniške igrice Line Rider, ki jo je Boštjan Čadež - Fšk po trinajstih letih dobil nazaj v last od ameriške firme InXile. Z japonsko umetnico Saeborg in njeno napihljivo razstavo iz lateksa Klavnica 17 smo uspeli pripeljati v Slovenijo jagodni izbor underground Tokijske Shinjuku pop art scene. Berlinski umetnici Sinti Werner smo produkcijsko omogočili zahtevno prostorsko postavitev, kjer je arhitekturo enega prostora galerije z vsemi historičnimi elementi fizično prezrcalila za 180 stopinj v prostorsko kapsulo.

Najodmevnejša razstava lanskega leta pa je vsekakor razstava Ta eho ameriškega umetnika Brada Downeya, ki je v Rožnem pri Sevnici 4 mesece pred odprtjem razstave izpeljal izdelavo rokodelskega kipa Melanije Trump. Tega je izgotovil lokalni umetniški entuziast Aleš Župevc - Maxi. Maxijevo izpoved je mogoče videti v kratkem dokumentarcu Melania, ki razkriva nastanek kipa in njegova razmišljanja o sovrstnici, ki je uspela v ameriškem snu. Za teden ali dva je bila pozornost svetovne javnosti in umetniške srenje usmerjena v kip, umetnika Brada in Maxija, v kraj Rožno pri Sevnici, pa tudi v Galerijo Vžigalica.

Z nekoliko tveganja smo v preteklem letu uspeli ne le povečati krog rednih obiskovalcev različnih generacij, ampak tudi privabiti obiskovalce, ki nikoli ne prestopijo praga galerije sodobne umetnosti. Mnoge smo zintrigirali do te mere, da so vstopili v galerijo, pa čeprav vnaprej odločeni, da videnega in občutenega ne bodo odobravali. Mnogi so vsaj razmislili o svojih mnenjih. Včasih je to zahtevalo tudi nekoliko večjo zbranost osebja galerije in tolerantnost obiskovalcev. V Galeriji Vžigalica skozi program prakticiramo svobodo izražanja in kulturni pluralizem, zato nas merila sodnikov normalnosti ne smejo preveč omejevati. Pretirano prilagajanje skupnemu okusu in splošnim kriterijem sprejemljivosti prepogosto vodi v dolgočasno malodušje. Včasih se kot odjemalec in producent umetnosti ob nekaterih umetniških predstavitvah in izjavah počutim nelagodno oz. mi osebno niso všečne. Kadar se znajdem v dvomih ali me prevzamejo negativna čustva, se vprašam, kaj točno branim, in ali so ti občutki resnično upravičeni. Menim, da dandanes na splošno zelo hitro sodimo. Samorefleksija je zato izredno pomemben del učenja in razumevanja umetnosti.

Foto: Damijan Kracina, 2019
Foto: Matevž Paternoster / MGML, 2019

Kakšna je vloga vaše galerije v mestni okolici, v katero je umeščena? Je aktivno vključevanje v življenje neposredne okolice del poslanstva sodobne galerije?

Ime Galerije Vžigalica se od nastanka leta 2007 veže na Trg francoske revolucije in na iskrive ideje, ki naj bi “zažigale”. To pomensko dediščino sem prejel ob nastopu v službo in lotil sem se dela. Slovensko ime galerije je nekoliko težko izgovorljivo za tuje obiskovalce in sodelavce, zato smo v logotip in promocijski material dodali še angleški prevod imena (Match Gallery), ki nam ponuja tri simbolne smernice za profiliranje galerijskega programa: "match" kot vžiganje, spodbujanje novih idej in konceptov, "match" kot ujemanje, sodelovanje z neodvisnimi producenti sodobne umetnosti ter "match" kot merjenje moči na področju umetnosti in kulture.

Ena izmed očitnih, a pomembnih nalog, je bila povezati galerijo z javnim prostorom pred njo. Po modernističnih standardih je galerija osvetljen bel prostor, v katerega je dostikrat že vstopiti manjši ritual in zato morda predstavlja za nevajenega obiskovalca pretiran osebni napor. Ker pa se dandanes naporom in morebitnemu nelagodju na vse kriplje izogibamo, smo pred galerijo ustvarili prehodno cono – z leseno rdečo mizo in stoloma, ki spominjajo na vžigalice – kjer se ustavljajo, počivajo, debatirajo ali zgolj čakajo predvsem turisti, šolarji, sodelavci in obiskovalci ter se brez mentalnega sezuvanja na vhodu galerije lažje in bolj sproščeno odločijo za ogled razstav. Pomaga seveda tudi komunikativnost osebja in vpogled v prostore galerije od zunaj skozi odprta izložbena okna.

Galerija Vžigalica je tudi centralno razstavišče dveh dobro obiskanih mednarodnih umetniških festivalov. Prvi je Svetlobna vverila v soorganizaciji s Strip Core / Forum Ljubljana, drugi pa septembrski Indigo festival v organizaciji MGML, ki neodvisne kulturne producente ter pomembne nacionalne in mestne kulturne inštitucije v soseščini združuje v tridnevno umetniško četrt, kjer potekajo predavanja, razstave, gledališke predstave, sejem knjig, koncerti … Tu sodelujem tudi kot kurator, producent in koordinator festivala. Okoli galerije in v njej pogosto vlada privlačen kreativni delovni vrvež, tako da nam zaradi obilice dela z ekipo res nikoli ni dolgčas.

Foto: Andrej Peunik / MGML, 2019
Foto: Andrej Peunik / MGML, 2019
Foto: Andrej Peunik / MGML, 2019

Kako se je umetniška produkcija v času, odkar ste del kolektiva galerije, spremenila? Kako se je spremenila usmeritev galerije?

Pred mojim nastopom na delovno mesto kustosa je imela galerija bolj koprodukcijski značaj. Vodja Galerije Jakopič in Galeije Vžigalica Marija Skočir je od ustanovitve leta 2007 pa do mojega prihoda večinoma sama opravljala kuratorsko in organizacijsko delo v obeh galerijah, kar je bil nedvomno ogromen zalogaj za eno osebo. Ko sem vsebinsko in organizacijsko prevzel program Galerije Vžigalica, sem nastavil nekoliko drugačen model. Iz koprodukcijskega modela sem prešel v vsebinske cikle, preko katerih vsako leto menjam dinamiko predstavitev in produkcijske pogoje, prostor pa ponujam različnim regionalnim in mednarodnim ustvarjalnim iniciativam. Našo produkcijo finančno in izvedbeno omogoča odlična in zanesljiva ekipa MGML. Imam nadrejeno kolegico, ki me podpira, in direktorja, ki ga sodobna umetnost resnično zanima in ima posluh tudi za na prvi pogled čudaške projekte. Vsaka razstava ima v sebi vsebinske ali izvedbene izzive, ki pa jih skušamo kreativno oplemenititi. Z umetniki, ki s svojimi vrlinami in kapricami tako rekoč postanejo novi sodelavci,, in s prilagodljivo ekipo Galerije Vžigalica pogosto dosežemo dobre rezultate in posledično tudi pozornost medijev in javnosti.

Mednarodno zanimivih umetnikov ne izbiramo samo na podlagi izvedbe umetniških del, ampak tudi zaradi njihovega svojstvenega pogleda na svet. Trudimo se, da bi bile razstave v galeriji večplastne in ne bi sledile klišejem ali nenapisanim pravilom splošno sprejemljivega. Kreativnost, ki zna biti včasih tudi tvegana, postavljam pred togost predpisanega. Ljudje velikokrat ne vedo, kaj naj bi si o nečem mislili in šele takrat začno dejansko razmišljati.

Foto: Matevž Paternoster / MGML, 2019
Foto: Matevž Paternoster / MGML, 2019
Foto: Damjan Kocjančič / Strip Core, 2019

Kako dojemate svoj fizični galerijski prostor kot platformo za predstavitev sodobne umetnosti? Kako se ta prostor odziva na raznolike forme, ki jih umetnost zavzema?

Zavedam se, da je galerija kot medij prostorsko statična in omejena s stroški obratovanja, številom zaposlenihe, sistemom delovanja in možnostmi predstavitev. Včasih statičnost zavira tudi kreativno svobodo in moč izjave. Kot klasična predstavitvena platforma so bele stene in arhitektura same po sebi težko stvar in to kljub temu da nekateri v galerijskih prostorih iščejo auro ustvarjalnosti. Vendar se je umetnica Sinta Werner z razstavo jeseni 2019 – s fizičnim obračanjem prostorov, kot v računalniški matrici – lepo spopadla s statiko belega galerijskega prostora, polnega historičnih elementov,. Imam teorijo, da je večina sodobnih galerij v Sloveniji umeščenih v težke historične stavbe s stebri, oboki, nišami, ozkimi prehodi in podobnim, ki določajo tudi miselni sklop predstavitev umetnikov. Redki so, ki bi ustvarjali platna velikih dimenzij, velika kiparska dela ali ogromne prostorske projekte, ne samo zaradi stroška produkcije, ampak tudi zato, ker imamo pri nas zelo malo prostorov, kjer je taka dela sploh mogoče prikazati. Pravzaprav pa se sodobna ustvarjalnost tako ali tako vse pogosteje dogaja drugje, in ne nujno tam, kjer se jo najbolj pričakuje. Skozi vse vrste medijev se je osvobodila sten in zbežala na prosto ali v virtualni svet, tako da beli zidovi že dolgo niso več posvečeni. Jih pa kot klasično platformo ljudje najbolje razumejo in še vedno preizkušajo njihove potenciale, ki se z razvojem umetnosti tudi spreminjajo. Kot kustos skušam razumeti omejenost galerijske predstavitve in hkrati izkoristiti institucionalne prednosti preko organizacije spremljevalnih dogodkov kot so koncerti, predstave, predavanja, znanstvena predavanja in filmske projekcije ter koprodukcije dogodkov in festivalov v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana in drugimi kulturnimi organizacijami.

Foto: Matevž Paternoster / MGML, 2019
Foto: Matevž Paternoster / MGML, 2019

Kaj vas kot kustosa še posebno razburja in vznemirja v slovenskem umetniškem prostoru?

Po mojih izkušnjah življenja v tujini imamo v Sloveniji kljub splošnemu lokalnemu kompleksu majhnosti in ograjenosti veliko svobode v izražanju in manj institucionalne cenzure. Zaradi zgodovinskega in geografskega prepiha smo po mojem mnenju posledično nekoliko zaprta, vendar v povprečju dokaj razgledana družba, do nedavnega še brez stisnjenih zob in pesti in morda je bil to produkcijsko edinstven zgodovinski trenutek, ki si ga je vredno zapomniti. Produkcija je včasih zahtevna, umetnikom se trudimo  nuditi možnosti, da s predanim vloženim delom uspejo v celoti uresničiti zamisli pri načrtovani razstavi. Kot član Društva za domače raziskave sem bil kot del kreativnega kolektiva tudi na umetniški strani izvedbe, in zato vem, kako je včasih naporno capljati iz kompromisa v kompromis. Predvsem ko so niti produkcije v rokah nekoga drugega. Od začetnih obljub o produkciji do bridkega zadnjega roka izvedbe nečesa, kar je bilo v določenem momentu v mejah izvedljivega, vendar produkcije zaradi nepotrebnih zapletov, konfliktov ter zamolčanih težav ni bilo mogoče izvesti. Čeprav zna biti včasih tudi lep kompromis boljši od pričakovane zamisli. Tu se pogosto pokažejo izkušnje umetnikov in producentov.

Moti me, da se v Sloveniji veliko preveč energije vlaga v to, da se nič ne bi spremenilo. Preveč ljudi samo brani okop lastnega delovnega mesta in dosežene komoditete. Vsak najmanjši odklon od uveljavljenih praks pomeni grožnjo. Sposobni in kreativni posamezniki, ki imajo vizijo in stremijo k napredku, so zato dostikrat žrtve ročne zavore borbe za statičnost, kjer birokratski odpor posameznikov, ki se skrivajo za strokovnostjo, zavira dobre ideje in projekte, ki zahtevajo nekoliko hrabrosti in hrbtenice.

Foto: Jani Pirnat, 2020
Foto: Matevž Paternoster / MGML, 2019

Umetnost lahko vzpostavlja dialog, ki presega te prostorske, pa tudi druge identitete, in jih hkrati izpostavlja ter legitimizira. Ima umetnost v današnjem času še moralno, transformativno družbeno vlogo in moč?

Verjetno še nikoli v zgodovini ni bilo toliko ljudi poučenih o možnostih ustvarjanja kot danes. Raznovrstni mediji, ki jih, med drugim, nosimo v žepih, nam nudijo orodja za takojšnje ustvarjalno eksperimentiranje in neskončne možnosti za javne globalne predstavitve. Istočasno pa so nas ti mediji tudi polenili, zato pozabljamo na lepoto materialnosti in fizične kreativnosti, ki je osnova za konkretnost. Danes se mnogim zdi lažje konkretiziranje digitalnega, kot digitaliziranje konkretnega. Naša zgodovina je tudi zgodovina dostopa do informacij in danes je lažje dostopati do informacij kot kdajkoli prej. To je tektonski civilizacijski preskok, ki ga proučujemo v nastajanju.

Umetnost je kot termin po mojem mnenju nekoliko po nepotrebnem obremenjen z visokimi subjektivnimi pričakovanji, ker ima vsakdo svoj dostop do umetnosti in tudi drugačno znanje na podlagi katerega jo sprejema. Častilci preteklosti pogosto radi izpostavijo, da je bilo vse narejeno, in naštevajo zimzelene vrhunce kulture. Vrtijo se v krogu že uveljavljenih vrhov kulture in stežka sprejmejo novosti, ki ne dišijo po starih in znanih referencah. Vedeti moramo, da je tisto, kar se je izbralo in obdržalo iz preteklosti, nastajalo v veliko daljšem časovnem intervalu od sodobne umetnosti, ki nastaja vsakodnevno; dosegljiva je v hipu in je skoraj nesodobna že v momentu, ko smo ji priča. Apetiti po novem in kakovostnem so vse večji in tisti, ki uspejo navigirati med balastom in so sposobni kurirati svoj izbor aktualnega ustvarjanja in kulturne produkcije, so lahko deležni razburljive in kakovostne sedanjosti. Dosegljivo je takorekoč vse in od obilice je zavladala zmeda. Treba je narediti plan in ne pričakovati, da nam bo kar vse padlo v naročje. Umetnost bo vedno imela svojo družbeno moč in bo istočasno nemočna. Glede na količino na novo zgrajenih muzejev in galerij, umetnosti namenjenih fantastičnih arhitektur  ter število kulturnih festivalov in razstav ima umetnost še kako veliko transformativno vlogo za vedno več odjemalcev umetnosti. Sporočila umetnosti vplivajo na družbo; morda nekoliko z zamikom, a zagotovo jo mehko preoblikujejo. Kot pravi stari latinski pregovor: “Mehka voda trdo skalo dolbe.”

Pripravila: Ajda Bračič

Naslovna fotografija: Matevž Paternoster / MGML, 2019

Podprite Outsider z naročilom!

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiAsociacije: Aleš Vodopivec
NaslednjiProstor koronavirusaNext
Povezani članki
Loading...
ArhitekturaŠtevilkeUmetnostWorld

BAGFOOT V LJUBLJANI

6 julija, 2016
Umetnost

Intervju: Rut Blees Luxemburg

10 julija, 2020
GalerijeUmetnost

Umetnostna galerija Maribor: Katalizator debate

3 marca, 2020
IntervjuUmetnost

Ema Kugler: Intervju z vampirko

31 julija, 2020
IntervjuUmetnost

Dnevna opravila Ištvana Išta Huzjana

26 februarja, 2017
ArhitekturaUmetnost

Lela B. Njatin: Mentalni ambienti urbanega spominjanja

16 oktobra, 2019
ArhitekturaUmetnost

Verigar – ikona prevrata

29 oktobra, 2018
Umetnost

ARHITEKTURA ZA NA PLAŽO

17 avgusta, 2016
1 2 … 12

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo