Psihedelična iluzija ameriškega pisatelja Stewarta Branda pod vplivom LSD, s katero je dobil uvid, da bi podoba zemeljske ukrivljenosti, vidna iz vesolja, popolnoma spremenila odnos zemljanov do lastnega planeta, je bila povod za njegovo kampanjo z vprašanjem Why haven’t we seen a photograph of the whole Earth yet? Kampanja je dosegla Nasine uslužbence in 7. decembra 1972 je nastal prvi posnetek našega planeta, ki ga je posnela ekipa misije Apollo 17 z razdalje 29.000 kilometrov. Slika ima naslov The Blue Marble. 

Od takrat se je zgodilo marsikaj. Na primer sateliti, ki stalno krožijo okoli zemlje, vsakih nekaj dni v celoti posnamejo zemeljsko površje, in to v več svetlobnih spektrih, z radarskim zajemom in vsemi drugimi zaznavami, ki jih omogočajo aktualne tehnologije. Po drugi strani pa so človeške aktivnosti na zemlji v tem času dosegle takšen obseg, da vedno bolj vplivajo na planet, kar se odraža v globalnem segrevanju, vremenskih ekstremih in spremembah pri vegetaciji in živih bitjih kot posledice teh sprememb.

Stewart Brand je verjel, da bo podoba zemlje vzbudila povezanost in zavedanje zemljanov o skupni usodi na našem planetu, o čemer je tudi pisal v svojem znamenitem delu Whole Earth Catalog. A žal fotografija ni imela takšnega vpliva.

Nekaj desetletij za tem je slovensko podjetje, ki ga je ustanovila skupina mladih fizikov, razvilo kontrolni sistem, namenjen velikim pospeševalnikom delcev, ki obdeluje velike baze podatkov. Izkazalo se je, da je orodje uporabno tudi na drugih področjih, predvsem za obdelavo obsežnih geoprostorskih baz podatkov GIS (geografski informacijski sistem). Fizik Grega Milčinski, ki je pri projektu sodeloval, je zaradi vse večjega obsega povpraševanja po obdelavi podatkov GIS ustanovil spin-off podjetje Sinergise. Podjetje od ustanovitve doživlja veliko rast na globalnem trgu in ima trenutno pol milijarde zahtevkov mesečno. 

Če je Nasina ekipa leta 1972 naredila prvi posnetek zemlje, na katerem se vidi statična podoba zemlje, nam orodje podjetja Sinergise, ki se imenuje Sentinel Hub, ponuja pogled na naš planet iz vesolja skoraj v živo. Planet ni statičen, planet se stalno spreminja in diha. 

Grega Milčinski, kako se je začelo, kdaj in kako je prišlo do preboja?

Začetki te zgodbe so na Fakulteti za matematiko in fiziko ter inštitutu čez cesto, v katerem je skupina študentov pod okriljem Marka Pleška verjela, da lahko naredimo kontrolni sistem za pospeševalnike delcev. In smo ga. Nato smo ustanovili podjetje Cosylab, v katerem pa se je vedno večji del dejavnosti ukvarjal z obdelavo podatkov GIS. Najprej smo razmišljali, da »saj je enako kot pospeševalniki delcev, podatki so podatki,« a ko se je že tretjina podjetja ukvarjala s tem, smo ustanovili spin-off podjetje Sinergise, ker »vseeno ni čisto enako«. Trg in posel sta tako drugačna, da ne moreš vsak dan delovati skupaj. 

Preboj se je začel, ko smo za ministrstvo v Gani hoteli urediti dostop do satelitskih podatkov Sentinel in ugotovili, da je podatkov ogromno, da so dobre kakovosti, da pa je praktično nemogoče delati z njimi, zato jih tudi (skoraj) nihče ne uporablja. Ponovno je bila poglavitna skupina posameznikov, ki je verjela, da bi to znala narediti boljše. In nam je dejansko uspelo. Leta 2015 smo se najprej dogovorili z Amazonom, da lahko pri njih (brezplačno) hranimo podatke (za skupno dobro), potem pa postavili sistem, ki je vsakomur omogočal nadvse enostaven, hiter dostop do podatkov, ne da bi se obremenjeval z malenkostmi, kot je to, da je za vsako poizvedbo treba med 50 PB (petabytov, za primerjavo: to je 2000 let glasbe, predvajane na formatu mp3) najti ravno tiste, ki so pomembni. Produktu smo nadeli ime Sentinel Hub, naredili spletno stran za nakup in zdaj smo tu, ko naš servis obdela pol milijarde zahtevkov mesečno. 

Kako ste dobili naročilo iz Nigerije?

Najprej smo naredili prvi kontrolni sistem GIS za Ministrstvo za kmetijstvo. Potem smo podoben sistem naredili za Hrvaško. To je zelo nišni sistem. Nekega dne pa sem dobil e-pošto iz Nigerije, da bi radi sodelovali z nami. Najprej sem pomislil, da gre za spletno prevaro, ampak sem vseeno odgovoril, da lahko, če mi plačajo pot in spanje, pridem. Dejansko so plačali in odpotoval sem v Lagos. Afrika je v kmetijstvu zelo močna. 

Kako, da je sistem kontrole podatkov GIS v prvi vrsti zanimiv prav za kmetijstvo? 

Kontrola kmetijskih površin se v EU izvaja že nekaj desetletij, ker se približno 40 % evropskega proračuna razdeli med kmete. Do nedavnega so postopki sloneli na ročni obdelavi posnetkov iz zraka ter obiskih na terenu, kar je dolgotrajen, drag proces in omogoča kontrolo zgolj majhnega vzorca. Evropski projekt Kopernicus s sateliti Sentinel pa je zadevo postavil na glavo, saj je bilo kar naenkrat mogoče za vsak del površin pridobiti satelitske posnetke vsakih nekaj dni. V kombinaciji z metodami strojnega učenja in daljinskega zaznavanja so se odprla vrata za sprotno spremljanje, ki ga uporabljajo tako administracija (kontrola subvencij) kot tudi sami kmetovalci, in sicer za spremljanje stanja svojih površin, optimizacijo gnojilnih načrtov ter samo planiranje posevkov. To se dogaja dobesedno »danes«, zato je vpliv še daleč od tistega, ki bi lahko bil. Vseeno pa so učinki že vidni – bolj gospodarno kmetovanje in manjši vpliv na ekosistem. 

Vaša orodja pa niso uporabna le za kontrolo rabe kmetijskih zemljišč. Kakšne podatke lahko zajamemo s sateliti o poseljenih območjih?

Morda je najprej na mestu opomba, da so satelitski podatki, tudi tisti najbolj natančni, še vedno tako grobi, da ne omogočajo niti najmanjšega posega v zasebnost. Slika, ki jo prikazujejo različni akcijski filmi, je močno popačena. S podatki Sentinelov se da na primer prepoznati večje objekte – industrijske hale, individualna hiša je že skoraj zunaj dosega. Komercialni sateliti prepoznajo objekte velikosti avtomobila, ne pa tudi npr. njegovega modela. 

Vseeno so podatki nadvse uporabni. Lahko spremljamo gradnjo novih objektov in jih primerjamo s prostorskimi evidencami, da identificiramo črne gradnje. Ali pa spremembo namembnosti površin, ceste, gostoto zasedenosti parkirišč (podatki mobilnih telefonov so za ta namen natančnejši). Vse to na nivoju celotne države ali celo celotne regije, dokaj poceni. 

Kakšne raziskave vse potekajo na podlagi podatkov, ki jih zajemajo sateliti?

Večina raziskav je usmerjena v spremljanje učinkov klimatskih sprememb na naše površje in obratno, katere spremembe na površju povzročajo hitrejše segrevanje, npr. izsekavanje gozdov, gozdni požari, ledeniki, ledene gore, pa tudi urbanizacija in biodiverziteta. V obdobju covida-19 je Evropska vesoljska agencija uspešno demonstrirala uporabo satelitskih podatkov za spremljanje makroučinkov, npr. zmanjšanje emisij zaradi prometa in spremembe v verigi pridelovanja hrane.

To področje se je šele začelo dobro razvijati, tako da je verjetno še veliko neraziskanega.

Primer raziskave je analiza pokrivnosti (land cover) mestnih površin v povezavi s temperaturami v mestu (zelene površine in voda zmanjšujejo temperaturo, beton pa jo povišuje), kar omogoča načrtovanje potrebnih posegov, npr. dodajanje elementov, kot so fontane in parki. Raziskovalci tudi spremljajo rast urbanih površin na celotnem planetu.

Kako pa bi lahko rezultate teh raziskav uporabili za ukrepe, ki bi zmanjšali vpliv človeštva na podnebne spremembe?

Ker so podatki na razpolago javnosti, lahko predstavljajo pritisk na korporacije. Veliko je podjetij, ki zase trdijo, da so zelena. A s podatki, ki jih lahko spremljamo s sateliti, lahko to dejansko preverjamo. Lahko preverjamo, kakšen vpliv na svet ima en kozarec Nutelle. Do zdaj je bil problem, da je bilo treba vložiti veliko truda, da bi do takšnih podatkov prišli. Naš namen je, da je tega truda čim manj, da lahko vsakdo spremlja površje zemlje in uporablja različne podatke, ki jih sateliti zajemajo. Danes je veliko greenwashinga, z resničnimi podatki pa lahko dosežemo realne premike. Časa ni več veliko. 

Zakaj ste se odločili, da bo sedež podjetja v Sloveniji? Kakšne prednosti in slabosti to prinaša?

To je nekako prišlo naravno, saj smo vsi ustanovitelji od tu. Sinergise tudi nima nobenih zunanjih investitorjev, vse je bilo financirano od znotraj (bootstrapped), tako da ni bilo potrebe, da bi prestavljali sedež drugam.

Večkrat ste v intervjujih in na nastopih omenili, da je problem pridobiti kadre. Kje je razlog? S katerih fakultet prihajajo vaši sodelavci? Kakšna znanja si želite pri mladih sodelavcih in katere lastnosti?

Da, to je res problem. Večina naših zaposlenih se ukvarja z razvojem programske opreme, analizo podatkov in strojnim učenjem. Prihajajo z naravoslovnih fakultet – fizika, matematika, informatika, geodezija in geografija. Naše področje je tako specifično, da se niti ne trudimo iskati ljudi s posebnimi znanji – programiranje, statistika, predvsem pa samoiniciativnost ter splošni intelekt so lastnosti, ki jih iščemo.

Največji razlog je verjetno preprosto to, da večina potencialnih kandidatov sploh ne ve za nas, ne ve, da delamo tako zanimive aplikacije, da lahko s sodelovanjem v podjetju Sinergise aktivno prispevajo k zmanjševanju učinkov globalnega segrevanja in posledic, povezanih s tem.

Je konkurenca težka in kako lahko slovensko podjetje enakovredno tekmuje s tistimi iz silicijeve doline, kjer je največja koncentracija kapitala v IT?

Na samem poslovnem področju v bistvu nimamo konkurence. Google ima do neke mere podobno storitev, Google Earth Engine, ampak je namenjena drugi skupini uporabnikov. Na tem svojem področju smo bili prvi in nam je uspelo to prednost obdržati do danes. Manjši dostop do kapitala nas prisili v poslovni model, ki zagotavlja pozitiven denarni tok, zato verjetno rastemo počasneje, se pa lahko sami odločamo o svoji prihodnosti, brez pritiska investitorjev.  

Kako bi komentirali slovensko znanstveno okolje in kje so možnosti za izboljšave? Kaj je najbolj kritično?

Veliko premalo je povezovanja med industrijo in znanostjo ter mešanja kadrov. Živimo skorajda vsak v svojem svetu, kar je škoda, saj je znanja veliko.

Pogovarjal se je: Matevž Granda

Foto: Sinergise