Lansko leto smo pri Outsiderju ponovno odprli Plečnikovo trafiko na Vegovi ulici v Ljubljani, kar nas je vodilo k ideji in izvedbi mednarodnega natečaja Trafika prihodnosti. Razpis je bil namenjen arhitekturnemu in oblikovalskemu razmisleku o vlogi sodobnih uličnih kioskov v javnem prostoru ter o razmerju med digitalnimi in analognimi mediji. V Sloveniji imamo bogato dediščino uličnih kioskov. Legendarni K67 je ikonični primer arhitekturnega metabolizma, ki še po več kot petih desetletjih prevzema vedno nove in nove funkcije. Enako uporaben je kot skulptura na Manhatnu kot prodajalna hot dogov na ljubljanski tržnici. Častni član žirije je bil snovalec kioska K67, arhitekt Saša Mächtig.
Razpis je dosegel velik mednarodni odmev, prvo nagrado pa sta prejela Duncan Blackmore in John Nordon iz britanskega arhitekturnega kolektiva Neighbourhood, ki sta prepričala s svojim radikalnim predlogom: edina materialna komponenta njunega kioska je prepoznavna rdeča barva Mächtigove ikone K67, nanešena na obstoječe urbane površine kot označevalec, infrastrutkuro pa vzpostavlja zgolj s pomočjo digitalne tehnologije. Žirija, ki so jo sestavljajali arhitekti Saša Mächtig (častni član), Aleksander Vujović, Mika Cimolini, Nina Granda (predsednica žirije) in publicist Tadej Zupančič, je v utemeljitvi zapisala: »Tako kot je fluidna njegova oblika, je fluidna tudi njegova vsebina, saj bo na voljo tako za kolportažo in trgovino na drobno kot tudi za druge storitvene dejavnosti in različne, vsakršne socialne interakcije, tudi spontane. Ter za popravilo koles.«
Zmagovalca smo povabili k odgovoru na nekaj vprašanj, v katerih smo se dotaknili njunega razmisleka o trafiki prihodnosti in javnem urbanem prostoru, pa tudi širše pomena arhitekturnega delovanja danes in lastnega delovanja v praksi.
Zakaj ste sodelovali s svojo idejo na natečaju o premisleku prihodnosti trafike?
Natečajni prispevki našemu biroju Neighbourhood omogočajo, da razišče potencialne aplikacije za širše ideje, ki jih imamo o kraju, družbi in okolju. Natečaj Trafika prihodnosti je bil priložnost za oblikovanje razprav o pomenu majhnih vsakodnevnih družbenih vezi in dejavnosti na ulični ravni ob rasti spletne prodaje in potrošnje ter posledični socialni izolaciji in osamljenosti tistih, ki so manj povezani. Vendar pa v času podnebne krize verjamemo tudi v našo odgovornost, da zelo dobro premislimo, preden namenimo materialne vire novim zgradbam, in da je uravnoteženje družbenih in okoljskih vplivov glavni izziv našega časa.
Tu smo prišli do sklepa, da bi tradicionalni oblikovalski pristop poleg porabe virov lahko nehote ustvaril nered na ulici, trajno privatiziral javni prostor in poustvaril zastarel, po možnosti odvečen model.
Kakšna je vaša vizija prihodnosti trafik? Kaj ste želeli pokazati s svojim natečajnim predlogom?
Menimo, da je najpomembnejša vloga trafik ta, da omogočajo več manjših vsakodnevnih srečanj iz oči v oči, ki ljudi povezujejo. Verjamemo, da bi lahko dosegli izredno pozitiven družbeni učinek, če bi na obstoječo infrastrukturo dodali nov sloj z jasno vizualno identiteto in uporabo tehnologije in bi tako lahko to priložnost za porajanje tovrstnih fizičnih kontaktov odprli večjemu številu ponudnikov. Vsak državljan bi imel možnost udeležbe na eni ali drugi strani te male izmenjave. Za ponudnike bi prožnost in izjemno nizka ovira za vstop na trg omogočili preizkušanje idej s skoraj ničnim tveganjem, deljenje sredstev in spodbudo za mikropodjetja.
Zmagovalni predlog natečaja Trafika prihodnosti (2021)
Ali obstajajo kakšni nedavni podobni natečaji ali projekti, bodisi lokalni ali mednarodni, ki so pritegnili vašo pozornost?
Navdihujejo nas projekti, ki raziskujejo ponovno rabo in načela krožne ekonomije na različnih ravneh. Ikeina nova modularna kuhinja Rëhoøk prinaša možnost enostavnega razstavljanja na množični trg na način, ki bi nekoč lahko prišel v rabo za stavbe. Drugi skrajni primer je projekt podjetja Foster and Partners za prenovo stavbe Transamerica Pyramid Williama Pereire v San Franciscu (investitor je nepremičninsko podjetje SHVO), pomembna študija ponovne rabe obstoječih kompleksnih zgradb, pri kateri bi mnogi sicer menili, da je popolno rušenje najlažja možnost. Na Japonskem pa imamo neverjeten Kamikatsu Zero Waste Center Hiroshija Nakamure, ki je v veliki meri zgrajen iz odpadnih materialov in akt recikliranja povzdigne v povezovalno družbeno dejavnost.
Ste tudi arhitekti z lastno arhitekturno prakso. Kaj bi opisali kot svoj glavni fokus? Nam lahko pokažete katero od svojih realizacij?
Čeprav se ukvarjamo z arhitekturo, se štejemo za developerje – imamo številne zgrajene projekte, ki jih naša ekipa izvaja na različne načine. Kot nakazuje ime, ki smo si ga nadeli – Neighbourhood (soseska) –, se naše delo osredotoča na združevanje naših veščin in zanimanj pri projektih, s katerimi lahko raziščemo svoj potencial za pozitiven učinek. Nedavni natečaji vključujejo Grow-Rise, predlog, nastal v sodelovanju z birojem Morris+Company, ki je prejel priznanje na natečaju Low Rise: Housing Ideas for Los Angeles, in Front to Front, ki je prejel drugo nagrado na natečaju Townhouse for the Future v Liverpoolu.
Grow-Rise, Los Angeles, v sodelovanju z Morris+Company. Slika: Forbes Massie.
Vizualizacija natečajnega projekta Front to Front (Liverpool, 2021).
Kaj je po vašem mnenju (ali bi morala biti) glavna tema v arhitekturi danes? Kakšen odgovor nanjo ponujate vi?
Področji, na katerih verjamemo, da lahko pomembno prispevamo, sta tako okolje kot družba, vendar se o njiju pogosto govori kot o ločenih stvareh. Namesto tega se strinjamo s konceptom Donut Economics Kate Raworth, ki oboje povezuje in kaže, kako moramo kot družba obstajati znotraj meja planeta. Raziskovanje tega koncepta je prisotno v vsem našem delu.
Katere arhitekturne medije spremljate, kje vidite pomen arhitekturnih medijev?
Spremljamo britanski arhitekturni tisk obenem z globalnimi spletnimi publikacijami in družbenimi mediji. Ključnega pomena se nam zdi upoštevati ideje od vsepovsod in vsakogar, namesto da ostajamo v izoliranih kulturah, od katerih vsaka zase išče rešitev za globalna vprašanja. In različni mediji so tisti, po katerih se te povezave vzpostavljajo.
Ali berete revije in časopise v tiskanih izdajah ali (samo) na spletu?
Naše sodelovanje z mediji je zdaj skoraj v celoti na spletu in pogosto do njih dostopamo po kanalih družbenih medijev.
Grow-Rise, Los Angeles, v sodelovanju z Morris+Company.
Vizualizacija natečajnega projekta Front to Front (Liverpool, 2021).
Pripravila: Nina Granda
