V obširni paleti arhitekturnih nalog bi težko našli kakšno manj politično korektno od prašičje farme. Ob vseh globalno aktualnih razpravah o problematiki prehranske industrije in okoljsko najbolj ozaveščeni dieti ima ta tipologija pri nas še posebej zanimiv kontekst v luči nedavnega nekoliko neobičajnega vdora novice o odprtju nove farme krškopoljskih prašičev na naslovnice osrednjih medijev. A če je bila pri tem v ospredju bizarna in epizoda obrobnega konflikta pri urejanju prostora, ki pa kaže na precej širšo problematiko različnih meril, pristranskega odločanja in togih mehanizmov na tem področju, je zgodba prašičje farme v hrvaški Slavoniji, ki so jo projektirali arhitekti iz hrvaškega biroja SKROZ, na videz nekaj povsem drugega.

A nekaj vzporednic se vseeno ponuja. Konec koncev še zdaleč ni samoumevno, da se rejci živali pri reševanju infrastrukturnih zagat svoje dejavnosti obrnejo na arhitekta. Če smo pri mariborski kmetiji ob robu novic lahko zasledili tudi podrobnost, da naj bi t.i. »glampig« zasnoval (anonimni) študent arhitekture, se je podjetje Sin ravnice iz Creta Viljevskega pri Donjem Miholjcu obrnilo na izkušeno ekipo arhitektov iz Zagreba, ki so predtem z dobršno mero duhovitosti že zasnovali projekt »Kokošvaroš/Chickenville« – piščancem prijazno eko farmo (ki spomni na slovenski projekt dosti manjšega merila). Tokrat so se lotili naloge nekoliko večjega formata in se spoprijeli s specifikami črnega slavonskega prašiča, ki je – podobno kot slovenski krškopoljec – avtohtona pasma, za katero je značilna reja na prostem.

Tu se podobnosti verjetno zaključijo, saj gre pri projektu v Slavoniji za povsem profesionalnega rejca, enega prvih, ki so se v zadnjem desetletju posvetili reji pred tem skoraj pozabljene pasme, ki je v 19. stoletju v pokrajini prevladovala. Obnovljeno zanimanje zanjo izvira tudi v naraščajoči zavesti o vplivih prehranske industrije na okolje in posledičnem iskanju lokalnih in okolju prijaznejših alternativ. Sprva so bili tudi tu prašiči v celoti ekološko rejeni na prostem, brez hlevov in nadstreškov, saj je črni slavonski prašič izjemno odporna in vzdržljiva pasma. Toda po nekaj letih, ko je število živali naraščalo, je rejec ugotovil, da morajo poskrbeti za neko obliko nadzorovane reje, s čimer bi olajšali pogoje reje in ponuditi zavetje prašičem.

Projektna naloga je zahtevala zasnovo po najvišjih standardih ekološke živinoreje, poleg tega pa so morali predvideti tudi morebitno širitev objektov, če bi se zmogljivosti farme v prihodnosti povečale. Hlev je v prvi vrsti namenjen celoletnemu bivanju svinj (s pujski) z manjšimi zunanjimi ogradi, ostali prašiči pa so v hlevu le v najhladnejšem delu leta.

»Urbanistični koncept« kmetije sestavljata dva enaka kompleksa. Hleva sta postavljeni pod pravim kotom in zasukana diagonalno na os parcele sever–jug, na ta način pa nastaneta dve gospodarski dvorišči z gnojnico na sredini, kar omogoča nemoteno komunikacijo proti stajam in lažjo manipulacijo s servisnimi vozili.

Glavna pogoja arhitekturne zasnove sta bila optimizacija reje ob čim boljši nastanitvi prašičev. Običajno je ta vrsta stavbe zgrajena kot nizka pritlična gradnja s prostori za živino in prehodom po sredini; shramba sena za steljo se v tem primeru nahaja tik ob hlevu, osrednji prehod pa služi za krmljenje živine, razprostiranje stelje in odstranjevanje gnoja po čiščenju. Projekt gre korak dlje od konvencionalnih rešitev: osrednji prehod nadomesti galerija, ki poleg dostopa do hlevov služi tudi za shranjevanje živalske stelje in krme. Tako je racionalizirana izraba prostora in optimiziran proces vzreje, manj pa je tudi vznemirjanja živali. Poleg tega je odpravljena potreba po transportu stelje, ki se shranjuje v isti stavbi.

Drugi ključni del optimizacije procesov je uvedba premičnih predelnih sten, ki olajšajo vzdrževanje, hkrati pa je omogočeno tudi ustvarjanje različnih scenarijev za njeno uporabo. Ti so prilagojeni življenju v hlevu, kjer se površine zmanjšujejo in povečujejo glede na potrebe prašičev: od najmanjših staj za svinje s pujski do enega samega skupnega prostora za vse prašiče.

Seštevek vseh teh parametrov in upoštevanje razmerij človeka, živali in stroja je privedlo do največje višine objekta v osrednjem delu prečnega prereza. Razmik strešin v slemenu omogoča dodatno osvetlitev in prezračevanje shrambe stelje na galeriji, podaljšek strešine pa tvori napušč nad zunanjim prostorom za svinje s pujski.

Pomemben dejavnik pri izbiri materialov je bila odpornost elementov v neposrednem stiku s prašiči, ki radi rijejo, kopljejo in grizejo vse, na kar naletijo. Glede na to je bil za podlago in bazo izbran surovi beton, nad njim predelne stene s konstrukcijo iz galvaniziranega jekla in lesenih letev, lesena fasadna obloga ter na vrhu tradicionalni, splošno razširjeni ploščati strešnik. Materiali so preprosti, neobdelani in neposredno podrejeni funkciji in kontekstu.

Regionalnemu kontekstu se zasnova prilagaja z geometrijo in kritino strehe ter z materialom in načinom obdelave fasade. Transparentnost fasade ne izhaja iz materiala, temveč iz njegove geometrije. Zaporedje lesenih letvic iz slavonskega hrasta v dveh diagonalnih smereh ustvarja značilno strukturo. Ta struktura, ki je reinterpretacija geometrije lesenih fasad številnih domačih gospodarskih poslopjih v Slavoniji, služi predvsem kot prezračevanje in zaščita pred soncem. Tako se gospodarsko poslopje, zasnovano po sodobnih standardih, povezuje z identiteto in dediščino svojega okolja.

Prerezi in fasade

Tloris pritličja hleva

Tloris galerije hleva

Maketa

Šaljiva priredba Le Corbusierevega Modulorja

Ime projekta: Farma za rejo avtohtonih črnih slavonskih prašičev
Avtor projekta: SKROZ (Margita Grubiša, Marin Jelčić, Daniela Škarica, Ivana Žalac, Zvonimir Marčić)
Investitor: Sin ravnice d.o.o.
Lokacija: Cret Viljevski, Donji Miholjac, Hrvaška
Fotograf: Bosnić+Dorotić

Leto načrtovanja: 2019
Leto izvedbe:
Površine:
Parcela: 27.599 m² / 2,6 ha
Bruto površina objekta: 842 m²

Projektanti:
Gradbene konstrukcije: Stabilnost d.o.o.
Elektro instalacije: Ured ovlaštenog inženjera elektrotehnike Damir Šiljeg
Vodovodne instalacije: Viking projekt d.o.o.
Požarna varnost: Inspekting d.o.o.
Geodetski elaborat: Karašica-Vučica d.d.

Pripravil: Luka Jerman