Minilo je leto dni, odkar je Plečnikov kiosk na Vegovi ulici ponovno zaživel. Jože Plečnik ga je postavil v namen prodaje tobaka in oglaševanja plakatov. Trafika, kot mu pravi Outsiderjeva ekipa, pa je danes namenjena prodaji revije Outsider in časopisa Trafika ter nekaj drugih revij. Poleg trafike poleti potekajo pogovorni večeri in kmalu bo postavljena tudi Urbana skulptura, ki bo mimoidočim ponudila več prostora za prebiranje revij in časopisov.
Čeprav gre za enega najmanjših Plečnikovih objektov, ni zato nič manj zanimiv. Preprosta oblika in izbrani opečnati zidaki nam dajo vedeti, da gre za poseben, a hkrati enostaven objekt.
V enem od člankov ob 150. obletnici Plečnikovega rojstva je zaslediti, da je Plečnik v svojih načrtih rad uporabljal rastline. To je razvidno tudi iz prostorov, ki jih je oblikoval, med njimi so most z brezami pri trnovski cerkvi, topoli na Vegovi ulici in ne nazadnje tudi njegov vrt. Celo fasado njegove hiše v Trnovem krasi divja trta, ki jo je sam zasadil. Po besedah kustosinje Ane Porok je Jože Plečnik v svojih načrtih zelo vestno upošteval moč rastlin. Ponekod jih je uporabil kot nadomestilo in poživilo arhitekturnih elementov, drugje za zastiranje arhitekture, ki mu ni bila ljuba.
Tudi trafiko na Vegovi ulici je nekoč obraščala vzpenjavka – divja trta. To je razvidno s fotografije, ki prikazuje gradnjo NUK-a v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fotografija je bila tudi povod ideje o ponovni zasaditvi divje trte ob trafiki. Po posvetu z ZVKDS smo dorekli podrobnosti in se lotili saditve.
Za divjo trto (Parthenocissus tricuspidata »Veitchii«) smo glede na staro fotografijo poiskali primerno mesto ob trafiki, skopali manjšo jamo, dodali nov substrat in jo posadili. Trenutno jo prav težko opazimo, saj je rastlina še majhna, vendar se bo kaj kmalu zelo razrasla. Gre za vrsto vzpenjavke, ki se sama s priseski oprijema dane podlage in ne potrebuje dodatne opore. Zraste lahko tudi do 15 metrov v širino in višino, zato jo bomo naslednja leta nadzorovali, da ne uide na ostrešje trafike.
Z divjo trto oziroma viniko ustvarimo živo fasado, ki se spreminja v vseh letnih časih – od zelenih brstov spomladi do popolnega zelenega zavetja poleti in do škrlatno rdeče preproge v jeseni. Ko listi odpadejo, na rastlini ostanejo majhni okrogli črni plodovi. Ostanejo tako dolgo, dokler jih ptice ne pojedo. Tako ima ta divja trta poleg estetske vrednosti tudi biološko vlogo, ki pa je v urbanem prostoru še toliko bolj dobrodošla.
V tem primeru si upam trditi, da je divja trta našla svoje mesto ob Plečnikovem kiosku oziroma trafiki z namenom, da prostor poživi, in ne, da ga zastira.
Besedilo, izvedba zasaditve in fotografija: Andreja Molan, dipl. inž. kraj. arh.
