Naslovnico nove številke so naredili v studiu Ljudje.
Gozdovi obsegajo 30 % površine planeta Zemlje. V Sloveniji je odstotek blizu 60% površine, država je v vrhu najbolj gozdnatih v Evropi. Večino našega prostora preraščajo zgoščeni, organski metropolisi, prizorišča nenehnega krutega boja za hrano in svetlobo, za preživetje, in hkrati kompleksen, prepleteno povezan ekosistem, poln notranje komunikacije, izmenjave, sožitja in sodelovanja različnosti.
Tudi tokrat izbrani kolumnisti prispevajo lucidne razmisleku o gozdovih, drevesih in ljudeh: »Ideje o posledicah podnebne krize namreč še zdaleč nismo ponotranjili, čeprav je jasno, da se bo za preživetje treba prilagoditi ali pa »premakniti«. Živali in ljudje že bežijo bolj na sever in v višje ležeče lege, ampak kaj se bo zgodilo z nepremičnimi drevesi?«
Kolumne pišejo: Edo Džafić, Alenka Pirman, Erica Johnson Debeljak in Katarina Gomboc Čeh.
Po gozdu smo se sprehodili z gozdarko in lovko Marijo Jakopin, ki je delo v IT podjetju zamenjala z delom v gozdu: »Gozd je najlepši možni ambient za delo. Pa tudi ljudje, s katerimi sodelujem, so zelo pristni in človeški, kot da še niso izgubili stika s tem, kdo homo sapiens je in od kod izvira.«
Obiskali smo hišo Mandrova, kmetijo pisateljice Nataše Kramberger in povprašali Mileno Miklavčič kako so reševali svoj stanovanjski problem nekoč.
Objavljamo izbor projektov slovenskih birojev: Kombinat, Nika van Berkel in Ada Finci Terseglav, Mertelj Vrabic Arhitekti, in Arrea. Pogovarjali pa smo se tudi z Beljgijskim krajinskim arhitektom Basom Smetsom: »Krajino ustvari človek. Projekt preoblikuje »zemljišče« ali obstoječo situacijo v krajino, oziroma v koherentno celoto. V naših projektih je zelo prisotno krožno razmišljanje. Ko oblikujemo prostor, ga poskušamo izboljšati, vendar nikoli ni dokončan.«
Pregledali smo presežke gradnje z lesom po svetu. Les postaja tudi vse bolj urbani material. Z lesom pa je mogoče graditi v višino. Predstavljamo Mjøstårnet – stolpnica, poimenovana po jezeru Mjøsa, je z višino 85,3 metra najvišja lesena stavba na svetu.
»Energetska neodvisnost, samozadostni objekti, črpanje zelene energije; to je nekaj, na kar moramo biti arhitekti pozorni,« razmišljata Špela Videčnik in Rok Oman (OFIS) v pogovoru o njunem arhitekturnem in pedagoškem delu. John Grindrod in Tadej Zupančič se pogovarjata o britanski arhitekturi po modernizmu. Preverjamo oblikovalske smernice in se sprašujemo kakšen pomen v svetu imajo izdelki ustvarjeni v Sloveniji. Sledi pa obvezno popotovanje v Indijo, tokrat z Romano Dobnikar Šerugo in Zvonetom Šeruga.
O ustvarjanju za gledališče in film v dialogu z Alenko Kraigher in Barbaro Zemljič.
V seriji Kakšna mora biti dobra revija? objavljamo mnenja piscev in urednikov svetovnih revij. Tokrat piše Guy de Launey, Monocle.
Mala monografija je posvečena arhitektki Rotiji Badjura. V zasnovah njenih številnih vrtcev lahko beremo poglobljeno ukvarjanje z otrokovimi potrebami in doživljanjem prostora. Narejeni pred obstojem kakršnih koli standardov in normativov ter stari več kot 50 let še danes odlično funkcionirajo. Čeprav je njihova organizacija preprosta in jasna, se dokazujejo kot kompleksen organizem, sposoben hitrega prilagajanja sodobnim zahtevam. Zato je arhitektura Rotije Badjure še vedno aktualna.
Sodelujejo tudi:
1. POGLAVJE: DREVESA IN TELESA: Edo Džafic, Alenka Pirman, Erica Johnson Debeljak, Andrej E. Skubic, Katarina Gomboc Čeh, Barbara Zemljič in Alenka Kraigher, Guy de Launey
2. POGLAVJE: ŽIVLJENJE V GOZDU: Marija Jakopin, Eva Pavlič Seifert in Aljaž Celarc, Irena Kirn, Nataša Kramberger, Kristina Božič, Jošt Franko, Milena Miklavčič
3. POGLAVJE: ARHITEKTURA JE DELO S ČASOM: Bas Smets, Nika van Berkel, Kombinat, Ada Finci Terseglav, Mertelj Vrabič Arhitekti, Maruša Zorec, Klara Bohinc, ARREA, Gašper Fabijan, Luka Jerman, Eva Gusel, Jana Jocif, Klemen Ilovar
4. POGLAVJE: PRESEŽKI V LESU: Luka Jerman, Kéré Architecture, ReVærk, White Arkitekter, Lacol – arhitekturna kooperativa, Nikken Sekkei, Henning Larsen, Voll Arkitekter, Miha Zanoškar, Mitja Zorc, Fedja Košir, Vid Žnidaršič, Igor Milavec, Miran Kambič
5. POGLAVJE: ČUDOVITI SADOVI Špela Videčnik in Rok Oman, OFIS, John Grindrod, Tadej Zupančič, Meta Kutin, Matic Treven, Mojca Pavlič, Janez Suhadolc, Robert Ilovar, Ajda Schmidt, Smilja Štravs, Juha studio, Kristina Božič, Bernard Nežmah, Romana Dobnikar Šeruga in Zvone Šeruga, Nina Petek in Jan Ciglenečki, Agata Tomažič, Milanka Fabjančič, Marta Peirano in Holly Jean Buck
MALA MONOGRAFIJA: ROTIJA BADJURA, arhitektka
Eva Gusel, Luka Jerman, Nina Granda, Matevž Granda, Martin Badjura, Damjana Zaviršek Hudnik, Špela Nardoni Kovač, Špela Kuhar, Anica Šuštaršič, Boris Briški, Marijan Vrtovec, Majda Širca, Mojca Gregorski, Eva Sušnik, Pia Gerbec
Malo monografijo uredili (po abecednem vrstnem redu): Luka Jerman, Eva Gusel, Matevž Granda, Nina Granda
192 strani
