V novi številki smo s skrbno izbranimi strokovnjaki z različnih področij pripravili konkretne predloge izboljšav, »manifeste« za različna področja urejanja prostora: za novo stanovanjsko politiko, bolj samooskrbno naravnano kmetijstvo, bolj spodbudno okolje za arhitekturo. Reflektiramo sedanje stanje v kulturi in javnem prostoru in poskušamo najti odgovore, zakaj je prišlo do zatečenega stanja in kako ga sprostiti.

K pogovoru smo povabili izjemne sogovornike! Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek: »Kriza, ki smo ji trenutno priča, je bistveno drugačna od grške. Sili te k oportunizmu, ne k razmisleku.«

Pia Prezelj je govorila z dr. Zvezdanom Pirtoškom in dr. Polono Matjan Štuhec: »Ljudi, ki tudi v času krize lahko mislijo ter reflektirajo sebe in druge, strah ne zajame v celoti, ker pa niso tako napadalni, se praviloma umaknejo in ostajajo v ozadju. Kako napraviti, da bi takšni posamezniki postali avtoritete?«

Jan Ciglenečki in Nina Petek pa sta govorila s Tomom Križnarjem: »Ljubi tudi svojega sovražnika, saj ga potrebuješ, ker te lahko uči sočutja«.

Martina Černe je pripravila pogovor z Jankom Petrovcem, legendarnim dopisnikom iz Rima: »Tudi sicer ne razumem te splošno razširjene potrebe po izražanju lastnih stališč in mnenj, recimo po Twitterju. Od kod je to vendar prišlo? Jaz čisto spodobno živim, tudi če urbi et orbi ne razglašam, kaj si mislim o kakšnem politiku. Saj vendar nisem strokovnjak za vse! Zakaj bi bilo torej moje mnenje sploh merodajno? Da niti ne omenjam, da glede marsičesa sploh nimam nobenega mnenja. Pa se mi s tem ne zdi nič narobe.«

Kritično o medijih v kolumni Alenka Puhar, o kulturi pišejo Ana Svetel, Igor Grdina, Miha Žorž, Jan Krmelj, v dialogu pa razpravljata Boštjan Narat in Primož Bezjak. Edo Džafić o znanosti, Katarina Gomboc Čeh o herbariju slovenščine.

O kmetijstvu, težavah in smiselnih in izvedljivih predlogih izboljšav, piše Nataša Kramberger, ki je tudi zasnovala in uredila celotno poglavje, posvečeno prehranski samooskrbi – pogosto z eno roko v prsti, z drugo na tipkovnici (»Vmes sem poškrošpila vinograd.«):

»Če pomislimo, koliko denarja iz naše skupne evropske denarnice, ki se polni z denarjem iz naših individualnih žepov, namenimo kmetijstvu, je prav neverjetno, kako malo prebivalci evropskih mest o kmetijstvu razmišljamo, poizvedujemo in govorimo. Kaj sploh vemo o tem? Kaj sploh hočemo vedeti?«

Ajda Bračič je pripravila izbor sodobnih kmetij, ki so hkrati tudi arhitekturni presežki. Še posebej zanimive so sodobne kmetije, zgrajene z novo odkritim, sicer pa arhaičnim materialom: zbito zemljo.

Matevž Granda piše o akvaponiki, Bor Pungerčič pa recenzira novo knjigo Rema Koolhasa: Countryside, A report. Tadej Zupančič se je z Rut Blees Luxenburg pogovarjal o umetnosti in vinogradih, predstavljamo izbor slovenskih vinskih kleti, Katja Perat piše kolumno: Kralj alkohol: »Alkoholizem ni kultura,« mi odgovori. »Alkoholizem je bolezen.« Že mogoče, vendar se bolezen in kultura izključujeta samo za tistega, ki predpostavlja, da kulturo tvori zgolj visoka umetnost z Dantejem in Goethejem na čelu.

Bor Pungerčič popisuje slovenske obrtne delavnice: goslarstvo Demšar, pasarstvo Tratnik in Razkrite roke zavoda Oloop.

Kako se povezave oblikovanja in gospodarstva lotevajo v Skandinaviji? Naš dopisnik Gregor Turnšek poroča iz Finske: Oblikovanje in arhitektura sta del vzgoje. Vsak otrok na Finskem prejme izvrsten oblikovalski izdelek še pred svojim rojstvom. To je tako imenovani finski »baby box«, v katerem so vsa potrebna oblačila in ostala oprava za novorojenčka. Vsako leto imajo izdelki v paketu nov videz, starši pa ga nestrpno pričakujejo.

Agata Tomažič in Jošt Franko sta v rubriki Domače knjižnice obiskala dr. Lizo Debevec. »Morda se je v njej prav zato v odraslosti naselil strah, da ji bo na dopustu zmanjkalo knjig za branje; celo latinsko ime za to fobijo je izsledila: abibliofobija.«

Zrcalni del revije je posvečen arhitekturi. Urška Podlogar Kos in Srđan Nađ sta pripravila manifest za stanovanjsko politiko nove dobe.

Predstavljamo presežke aktualne arhitekturne produkcije: Kako si je džamija zgradila prostor? (Bevk Perović arhitekti),

Programiranje dediščine (BAAM arhitekti), Tržnica na Ptuju (Arhitektura Krušec), Prenova terasnega stanovanja (Skupaj arhitekti), večstanovanjska hiša Mirje (studio Abiro), Usmerjeni pogledi (Bevk Perović arhitekti), mestni park Muste (Medprostor) in druge.

Posebej smo se zabavali ob pripravi poglavja, posvečenega temi, o kateri je bilo do zdaj med arhitekti nespodobno govoriti: Postmodernizmu. »Zdi se, da o obdobju že vsi vse vemo, in da vsi vemo tudi, da se drug z drugim o vsem strinjamo. Potem pa se poskusimo začeti pogovarjati in … ne steče. Kot da je debata o postmodernizmu vedno nekakšno opisovanje okostnjakov iz omar, katere vrata samo skrbno zaloputnemo in gremo naprej. Pišejo: Aleksander Vujović, Miloš Kosec, Fedja Košir.

Glavna urednica: Nina Granda

Gostujoča urednica: Nataša Kramberger (poglavje: Kmetije)

Izvršna urednica: Ajda Bračič

Uredniški odbor: Matevž Granda, Miloš Kosec, Srđan Nađ, Tinka Prekovič, Ajda Bračič, Nina Granda

Ožji sodelavci: Jana Jocif, Bor Pungerčič, Aleksander Vujovič, Pia Prezelj

Lektura: Katja Paladin

Direktor: Matevž Granda

Oblikovanje: TraumService, Matevž Granda

Naslovnico je oblikoval: Sašo Vrabič. Koncept in zasnova naslovnice: Matevž Granda. Animacija: Sašo Vrabič.