Imagine

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Louis Le Roy, nizozemski filozof in umetnik – sam se je oklical za ekotekta – oblikoval krajinskoarhitekturne poteze, utemeljene na spreminjanju naravnih ciklov skozi čas. Njegove ureditve so čas upoštevale kot temeljni gradnik, enako pomemben kot materialni gradniki: kamenje in strešniki, ki so kot odpad ostali na gradbiščih in med katere je nasejal različne vrste rastlin. Menil je, da prostorska poteza zaživi šele v času, ki presega dimenzije enega življenja. Temu principu je rekel »katedralsko mišljenje«. Arhitekti katedral so vedeli, da ne bodo videli zaključka svoje mojstrovine, osmišljala jih je pozicija dostojnih prednikov.

Drevesa v mestih sadimo, da bodo njihovo senco uživali naši vnuki.

Več kot polovica prebivalcev sveta živi v mestih in ta trend se še povečuje. Zato je oblikovanje mestnega prostora ključno za prihodnost naše skupnosti.

Predstavljajte si mesta, zasnovana tako, da spoštujejo naravne cikle, z njimi iščejo sožitje, namesto da bi jih krotili po svoji trenutni meri. Zelena mesta, z velikimi zveznimi zazelenjenimi površinami, ki jih za svojo infrastrukturo uporablja vse sorte življa, z zelenimi strehami in fasadami; javni prostori bi bili podobni mestnim gozdovom, spoštovala bi se lokalni karakter in genius loci, raba površin bi bila mešana in zgoščena, ulice živahne in odprte, ljudje bi veliko hodili peš, se srečevali in pomenkovali ter vse opravili na razdalji 15 minut, kolesarili bi ali uporabljali javni promet, ki bi dejansko funkcioniral.

Predstavljajte si, da zeleni prehod ne bi bil ideološka tema in da arhitektura in krajinska arhitektura ne bi bili aparat določene politične opcije, bogato podprt s skupnimi sredstvi nas vseh, zato da afirmira določeno politično ideologijo, ampak bi dejansko na podlagi znanja, izkušenj in odprtosti oblikovali mesta tako, da bi dobro funkcionirala, na vseh nivojih – v resnici, ne le v teoriji. In da bi bile tudi tistim trmasto vztrajajočim izven javno kontroliranega politično-ideološkega sistema dane enake možnosti za ustvarjanje, čeprav na podlagi dobrih idej, prodornosti in svežine, ne pa ozkih interesov in poznanstev.

Pred vami je številka, posvečena krajinski arhitekturi, arhitekturi prihodnosti. Vsebino smo zasnovali v sodelovanju z gostujočo urednico, krajinsko arhitektko Živo Pečenko, sicer sodelavko v biroju Wette + Küneke Landschaftsarchitken v Göttingenu.

Toda nobeno prostorsko načrtovanje ne zaživi v praksi brez vrste odločevalcev, usmerjevalcev, financerjev. Malo monografijo posvečamo drugemu delu poglavja Na gradbišču. V prvem delu, ki je izšel marca 2022, smo predstavili delavce na gradbišču. Zdaj pa pozornost usmerjamo na procese, ki se morajo zgoditi, da do izvedbe sploh pride. Poglavje smo pripravili z gostujočima urednikoma, arhitektoma Ano Kosi in Ognenom Arsovom.

Želimo vam prijetno branje in vztrajanje v gradnji lepšega, bolj urejenega, strpnejšega, spodbudnejšega in raznolikejšega skupnega sveta. Morda bo kdo rekel, da smo sanjači, ampak vsaj nismo edini. In zato revija živi že 10 let.

Avtor naslovnice 1: Lukas Novotny

Avtor naslovnice 2: Nik Erik Neubauer

1. POGLAVJE: LJUDJE IN NARAVA
Edo Džafić, Marija Jakopin, Caroline Barneaud in Stefan Kaegi, Petra Pogorevc, Kate Macintosh, Tadej Zupančič, Luka Jerman, Gernot Minke, Patrik Benedičič, Matevž Granda

2. POGLAVJE: ARHITEKTURA
STRIP LAB, Meta Kutin, Arhitekti Počivašek Petranovič x Robert Henigman, Riba, Ajda Žagar, Kombinat, Sadar + Vuga, Arhipro, Studio Krištof, Mateja Panter, Matjaž Likeb

3. POGLAVJE: IVAN VURNIK 1884 – 1971
dr. Vesna Kamin Kajfež, Barbara Viki Šubic, Hana Videmšek, dr. Bogo Zupančič

4. POGLAVJE: OBLIKA
Tapio Wirkkala, Gregor Turnšek, Luka Pečar Pahor, Pia Tomažič, Matjaž Mavsar, Gašper Pirnar, Trimo in Pininfarina

5. POGLAVJE: KRAJINSKA ARHITEKTURA
Živa Pečenko, dr. Maja Simoneti, Jože Novak, Dr. Janez Marušič, Filipa Valenčič, Tina Trampuš, dr. Ana Kučan, Mag. Jelka Hudoklin, Pia Gerbec, Davor Dušanić, Zaš Brezar, Ana Tepina, Mitja Škrjanec, Romana Kačič in Mattias Lidén, Klementina Tement, Miha Gajšek, Teresa Wolf, Nina Granda, Luis Guillaume Le Roy

MALA MONOGRAFIJA: NA GRADBIŠČU 2.0
Ana Kosi, Ognen Arsov, Simon – gradbinec, Primož – gradbeni nadzornik, Rok – mestni urbanist, Frano – developer, Črtomir – javni investitor, Irena – konservatorka, Martin – dobavitelj materiala, Rok – bankir, Void arhitektura