V obdobju, ko se družba vse bolj zaveda nujnosti prehoda na obnovljive vire energije, se v ospredje postavlja vprašanje, kako, kje in s čim izvajamo te spremembe. Eden izmed bolj izpostavljenih primerov v Sloveniji je predlog za umeščanje plavajoče sončne elektrarne (v nadaljevanju besedila PSE) na Družmirsko jezero v Šaleški dolini. Gre za projekt, ki odpira številne prostorske, okoljske in simbolne razsežnosti. Družmirsko jezero je namreč antropogenega izvora. Nastalo je kot posledica ugrezanja površja zaradi izkopavanja premoga, zaradi česar se je sčasoma ugreznilo in izginilo pod vodno gladino več naselij. Med njimi so bile Družmirje, Gaberke, Pesje, Pleterje, Preloge in Škale, skupaj skoraj 400 domačij. Več kot 2.000 prebivalcev se je moralo izseliti, pogosto z občutkom izgube prostora, pripadnosti in tradicije.
Čeprav je Družmirsko jezero antropogenega nastanka, je danes prepoznano kot biotsko raznovrsten pester ekosistem, bogat s kisikom, rastlinami in živalmi ter pomemben krajinski in rekreacijski prostor za domačine. Dobrobit, ki jo sedaj prinaša novonastalo jezero v bivalnem prostoru Šoštanja, se lahko z umeščanjem plavajoče infrastrukture na jezersko površino spremeni. Načrtovana PSE, ki bo pokrivala do 50 % jezerske gladine (približno 31,5 hektarja oz. 3,15 km²), bo vizualno spremenila podobo krajine, zmanjšala dostop do obale, omejila rekreativne dejavnosti (veslanje, kopanje, ribolov) in s spremembo fizikalno-kemijskih značilnosti vode vplivala tudi na biotsko raznovrstnost. Plavajoče sončne elektrarne ne zavzamejo le vodne površine, temveč s senčenjem in zmanjšanjem izhlapevanja vplivajo tudi na biološko dinamiko vode. Pokritje večjega dela jezera s solarnimi paneli lahko zaradi pomanjkanja svetlobe negativno vpliva na avtotrofne vodne organizme in s tem nastajanje kisika, ki je bistven za življenje v jezeru. Pri tem je pomembno upoštevati tudi kumulativne vplive, saj se Družmirsko jezero nahaja v prostoru, ki je že obremenjen z obstoječo energetsko infrastrukturo (TEŠ, daljnovodi, premogovniško območje).
Projekt PSE je predstavljen kot del zelenega prehoda, a številni strokovnjaki in civilne iniciative opozarjajo, da ne gre za energetsko samooskrbo lokalne skupnosti, temveč za proizvodnjo t. i. »zelenega vodika« za industrijske odjemalce. Tako Šaleška dolina nima neposrednih koristi, razen dodatne degradacije okolja in izgube možnosti za turistični in rekreacijski razvoj. Poleg tega bo PSE z relativno kratko življenjsko dobo na koncu postala problematičen odpadek, ki ne sledi načelom krožnega gospodarstva. Odprta ostajajo tudi vprašanja glede vzdrževanja, varnosti in učinka na mikroklimo. Pri vsem tem se postavlja vprašanje, zakaj se fotovoltaika raje ne umesti npr. na območje deponije pepela, na prometne površine ter številne prazne strehe industrijskih stavb. Na takšen način bi bistveno manj posegli v okolje, hkrati pa bi ohranili prostorske in rekreacijske potenciale jezera.
Ob tem je treba izpostaviti, da zakonodajni okvir (ZUNPEOVE – Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov) omogoča umeščanje takšnih objektov tudi na vodna telesa. Ne gre spregledati tudi 37.a člena Zakona o vodah (ZV-1), s katerim je bil uveden dodatek, ki omogoča umeščanje fotonapetostnih naprav na Družmirsko in Velenjsko jezero. Ta sprememba je omogočila načrtovanje plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. Omenjeni člen je bil sprejet kljub rezultatu referenduma o noveli Zakona o vodah (ZV-1G) z dne 11. julija 2021. Z referendumom se je namreč zavrnila novela Zakona o vodah, ki bi omogočila širše posege na vodna in priobalna zemljišča ter območja presihajočih jezer. Spremembe zakonodaje v korist umeščanja fotovoltaike na vodna telesa so bile sprejete premalo transparentno, mimo stroke in javnosti, kar postavlja pod vprašaj družbeno legitimnost zakonodaje in s tem tudi projekta PSE.
Kot poudarja Krajinska politika Slovenije je krajina skupna dobrina – »nosilka identitete, kakovosti življenja in trajnostnega razvoja«. Pri umeščanju PSE bi morali zato upoštevati, da gre za prostor z že prisotno krajinsko identiteto, ki vključuje naravne značilnosti, vodno dinamiko, pa tudi spomine, kulturne plasti in rekreativni pomen za lokalno skupnost. Plavajoča elektrarna bo zasedla fizični prostor, a hkrati preoblikovala doživljajski in simbolni vidik jezera.
V nasprotju z načeli Aarhuške konvencije in ustavno zagotovljene pravice do čistega okolja, lokalna skupnost v postopke ni ustrezno vključena. Civilna iniciativa, ki je zbrala več kot 500 podpisov in vložila prošnjo za sodelovanje v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN), je bila izključena kot stranski udeleženec, kar ustvarja vtis netransparentnosti in posega v temeljne demokratične mehanizme. Zavzemanje za zaščito Družmirskega jezera ni le boj proti plavajoči sončni elektrarni, temveč tudi boj za ohranitev možnosti, da lokalna skupnost sama izbira svojo trajnostno prihodnost.
Sklep
Projekt PSE Družmirje je vzorčni primer konflikta med okoljsko retoriko in dejanskim trajnostnim razvojem. Čeprav so plavajoče sončne elektrarne teoretično del rešitve za prehod v nizkoogljično družbo, je njihovo umeščanje v okolje treba presojati celovito – s prostorskega, ekološkega, družbenega in tudi kulturnega vidika.
Za Šaleško dolino, ki je že desetletja nosila okoljsko breme proizvodnje električne energije, je legitimno pričakovanje, da bo prihodnji razvoj temeljil na pravičnosti, transparentnosti in sodelovanju, ne pa na netransparentno ekonomsko motiviranih in okoljsko spornih projektih, ki ponovno ogrožajo njeno prihodnost.
Odločitev, ali je umeščanje PSE na Družmirsko jezero smiselno, ni zgolj tehnično vprašanje, temveč vprašanje, kako razumemo trajnost v sodobni prostorski praksi. To je preizkus naše sposobnosti, da usklajujemo energetske potrebe z ohranjanjem kulturnih, naravnih in krajinskih vrednot. Bodoče odločitve morajo temeljiti na spoštovanju tega prostora in njegovi zgodbi, ki ni zgolj zgodba o tehnologiji, temveč tudi o ljudeh, naravi in prihodnosti.
Piše: Kaja Flis, krajinska arhitektka
Naslovna fotografija: Družmirsko jezero je zaradi čiste vode ter lepih razgledov na odprto krajino proti severu in zahodu priljubljen prostor za oddih in rekreacijo prebivalcev Šoštanja. (arhiv Šoštanjskih filmskih večerov)
Viri:
1 Informacija o površini načrtovane sončne elektrarne je informativne narave, saj so natančne številke o površini še vedno predmet raziskav in načrtovanj.
Čepar, N. (2023, 26. september). Korak na poti k zeleni preobrazbi Šaleške doline. Delo. Dostopno na: https://www.delo.si/novice/slovenija/korak-na-poti-k-zeleni-preobrazbi-saleske-doline
3 Neubauer, S. (2023, 11. januar). Zakaj sončne elektrarne na jezerih morda niso dobra ideja? N1. Dostopno na: https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-soncne-elektrarne-na-jezerih-morda-niso-dobra-ideja/
4 Krajinska politika Slovenije: Dostopno na: https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UVK/2021/Krajinska-politika-Slovenije.pdf
