Advertisement
01
KO DELAŠ Z GLINO, NAJDEŠ SEBE

Marta Rauch Debevec živi v hiši iz stisnjene zemlje, v Voralerbergu. Tja sta se preselila z možem Martinom Rauchom po zaključku študija keramike na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju. Skupaj s sinom, grafičnim oblikovalcem, vodi podjetje KARAK, ki se ukvarja s proizvodnjo maloserijske keramike. Arhaične tehnike žganja gline združuje s sodobnim oblikovalskim konceptom. Z nadvse zanimivo ustvarjalko smo se pogovarjali v slovenščini.

02

Kdaj ste se prvič srečali z glino?

Odraščala sem v Preserju pri Borovnici. V vasi je velika kraška jama, Ponikve. To je bogati biotop, poln ptic, žuželk in posebnih rastlin. Ob dežju Ponikve narastejo v prelepo Jezero. Po določenem času voda spet ponikne in teče samo v vijugastih meanderskih strugah. Tam smo s starši kosili travo in pospravljali seno. Poleg dela smo se otroci radi igrali v vodi. Struge so bile polne čiste sive gline.

Glina je material, ki v procesu erodiranja vedno znova nastaja, in je tako star kot človeštvo.

07

Marta  Rauch Debevec in Sebastian Rauch, KARAK

Je bil to prvi ustvarjalni stik z glino?

To je bila igra. Ko sem kasneje delala z otroki in mladimi, sem spoznala da je to odličen terapevtski material. To je material, ki te spravi samega s sabo.

 Kako ste se odločili za študij keramike na Dunaju?

Vedno sem rada risala in ustvarjala. Glino sem ponovno odkrila okoli osemnajstega leta. Takrat sem živela v Ljubljani. Imela sem prijateljico, ki je na Dunaju študirala modo na Univerzi za uporabne umetnosti (Universität für angewandte Kunst). Obiskala sem jo ravno v času, ko sem se odločala, kam naj bi šla študirat, ali v Beograd ali na Dunaj. Življenje me je potem peljalo na Dunaj.

06

 

Kako to, da niste ostali na Dunaju?

Med študijem sem spoznala mojega moža (Martin Rauch) ki izhaja iz Vorarlrberga. Po študiju sva nekaj let ostala na Dunaju. Potem se je izkazalo, da je večina najinega dela v Vorarlbergu. On se je že takrat namreč usmeril v arhitekturo, gradnjo iz stisnjene zemlje. Tako sva se oba lahko razvijala v svojo ustvarjalno smer, kar v tej profesiji ni samo po sebi umevno. Od najinih kolegov iz univerze jih je le malo ostalo v keramiki.  Keramična delavnica potrebuje veliko različne infrastrukture in biti moraš vsestransko spreten, da v tem miljeju lahko preživiš.

Nadaljevanje v prvi številki revije Outsider. Naroči. 

 

Pogovarjal se je: Matevž Granda

08

 

 

Mailchimp brez napisa

Dobrodošli na spletnem portalu

Vsebine spletne strani so drugačne od vsebin v reviji! Z naročnino omogočite nastajanje visokokakovostne vsebine o kulturi, arhitekturi in ljudeh.