Preden se posvetimo tehnični predstavitvi materialov in sistemskih fasadnih rešitev slovenskega podjetja Trimo, si privoščimo kratko kontekstualizacijo letaliških objektov in prenove ljubljanskega potniškega terminala letališča Jožeta Pučnika.
Rem Koolhaas je v eseju Generična mesta (S, M, L, XL, 1995) o letališčih zapisal naslednjo lucidno misel: »Letališča so dveh velikosti: prevelika in premajhna.« To misel si običajno ponavljam na neskončnih tekočih trakovih velikih svetovnih letališč, ki povezujejo območja kontrole in čakalnic z vrati, kjer čaka letalo na vkrcanje. Nekatera letališča so tako zelo prevelika, da je slaba orientacija ob prestopih z letala na letalo lahko usodna. Premajhnih letališč je manj. Še pred kakšnim letom bi v to kategorijo nedvomno uvrstili naše domače letališče Jožeta Pučnika. Terminal je bil tako majhen, da je svetovni popotnik lahko dobil občutek, da je prišel h komu domov na obisk, ne pa na letališče enega od evropskih glavnih mest.
Terminal je bil lani prenovljen in nadgrajen. Avtorji prenove so arhitekti biroja Plan B. Stavba terminala na prvi pogled ni nič posebnega. Tega ne izrekam pejorativno, ampak z vsem spoštovanjem. Zadržana arhitektura terminala, ki pa še zdaleč ni nepremišljena, je njegova najsodobnejša lastnost. Letališča so bila do pandemije poligon zvezdniških arhitektov, ki so ustvarjali prevelike gmote, katerih namen je bila atrakcija. Letališča so med seboj tekmovala v svoji nesmiselni ekscentričnosti. Nesmiselni še toliko bolj ob dejstvu, da je letalski promet največji onesnaževalec ozračja s toplogrednimi plini in da so prevelikim, samovšečnim kreacijam podeljevali razne etikete »sonaravnega«.
Novi terminal Jožeta Pučnika je daleč od opisanih pristopov. Sodoben je v več pogledih. Prvič zato, ker gre pravzaprav za prenovo obstoječega in razširitev. Prenova je v zadnjih letih postala središčna paradigma sodobne arhitekture in je prvi korak k zmanjšanju odtisa CO2. Druga sodobna poteza je, da je objekt arhitekturno zadržan. Ne poveličuje letalskega prometa, ampak mu daje popolnoma utilitaren tehničen pomen, kar pa ne zmanjšuje udobja ali estetskega učinka. Tega učinka ne dosega s pretencioznimi oblikami, ampak z naravnimi danostmi. Arhitektura je paspartu, ki uokvirja enega najlepših pogledov na alpsko verigo. Ta pogled je premišljena gesta avtorjev arhitekture in ne bi si mogli zamisliti boljšega načina za srečanje potnikov z identiteto in kulturo dežele. Tretji vidik sodobnosti pa je, da nov potniški terminal ni ne prevelik ne premajhen. Je najbrž edino letališče, ki je ravno prav veliko.

In zdaj k materialom. Novo podobo terminala definirata jasna struktura in prisotnost osnovnih elementov, s katerimi je objekt zgrajen: beton, les in kovina.
Vodilno vlogo pri zunanjem videzu ima slovensko podjetje Trimo, ki proizvaja sistemske fasadne elemente. Trimo že vrsto let razvija napredne fasadne elemente, ki združujejo trajnostne tehnične rešitve in sodobne oblikovne pristope. Njihovi izdelki so uporabni na vseh področjih gradnje, od poslovnih stavb in kulturnih objektov do infrastrukturnih kompleksov in industrijske arhitekture.
V svoji ponudbi ima podjetje širok razpon izdelkov; od enostavnejših, kot je Trimoterm, do vrhunskega sistema Qbiss, ki izžareva estetsko prefinjenost. Trimo je razvil tudi ArtMe, ki omogoča individualno obdelavo površin s posebnim orodjem, ki aplicira zaželeno grafiko ali vzorec na katerikoli panel.

Trimove rešitve odlikujejo visoka obstojnost, zrakotesnost in ognjevarnost. Izdelki so sestavljeni iz dveh plasti pločevine in mineralne volne, kot polnila. Vsi elementi so prefabricirani, izdelani v nadzorovanem tovarniškem okolju, in ne na izpostavljenem gradbišču. Rezultat sta visokokakovostni sistem in hitra gradnja. Pri renovacijah je to izrednega pomena, saj omogočata neovirano obratovanje letališča. Gradbena dela tako potekajo v strogo omejenih urah oziroma časovnih intervalih brez potniškega prometa. Na voljo je mnogo različnih barv in finalnih površin. Mogoča je tudi popolnoma odsevna nerjaveča pločevina z vzorci ali brez njih. Paneli imajo izvrstno zvočno izolativnost, kar omili hrup vzletov in pristankov.
Trimovi fasadni sistemi zagotavljajo maksimalno bivalno udobje. Vzdrževanje in čiščenje površin sta zelo enostavna. Sistem Qbiss izstopa po kakovosti obdelave finalne površine, zato je primeren tudi za uporabo v interierju, kjer so podarjene zahteve uporabnikov po največji vzdržljivosti in estetiki. To so kriteriji, ki so pri javnih površinah še posebej pomembni. Za letališča pa je pomembna tudi visoka stopnja ognjevarnosti, saj se tam zadržuje večje število ljudi.

Vsi materiali so naravni in nimajo škodljivih emisij. Panele je mogoče v 99 % reciklirati. To uvršča Trimove izdelke med trajnostne rešitve, prijazne do okolja. Z uporabo Trimovih fasadnih panelov je mogoče pridobiti okoljske certifikate, kot so ameriški LEED, nemški DGNB in angleški BREEAM.
Vse te lastnosti težko najdemo v kateremkoli drugem gradbenem materialu. To je plod dolgoletne tradicije inženirjev in strokovnjakov iz podjetja Trimo.

Ime projekta: Prenova in nadgradnja potniškega terminala Letališča Jožeta Pučnika
Arhitektura: PlanB arhitekti
Lokacija: Brnik, Slovenija
Leto izvedbe: 2021
Foto: Miran Kambič
Pripravil: Matevž Granda

Več na: Trimo-group.com