Industrijski prostori so v Sloveniji že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja privlačili umetnike in kulturnike. V nekaterih opuščenih prostorih industrijske dediščine in prostorih nekdanjih vojašnic so ustvarjali različni umetniki, glasbeniki, kiparji, slikarji, videasti … Med industrijskimi predmeti, objekti, stroji, med grobimi stenami in tlemi so vadili, snemali in ustvarjali videoumetnost, postindustrijsko glasbo v povezavi s trendi panka, novega vala in pozneje drugih alternativnih glasbenih žanrov in subkultur.
Vizualni umetniki pri ustvarjanju potrebujejo veliko prostora, kjer se lahko v delovnem procesu gibljejo. Sploh pri velikih platnih, kipih, asemblažih in drugem je možnost, da se lahko od kreacije odmikajo in krožijo okoli nje, bistvena. Prav to pa je potrebno tudi, ko se umetnina razstavi v prostoru. Veliko prostora je potrebnega, da umetnina zadiha in jo lahko opazujemo tudi od daleč in pod različnimi koti.
Pete Jiadong Qiang, HiperTelesni Portal Stratholme.GoStop, 2021,
instalacija v mešani resničnosti. Postavitev skupinske razstave KIBLIX
2020-2021, KIBLA PORTAL, 2021. Foto Damjan Švarc © KID KIBLA.
V Mariboru Kulturno izobraževalno društvo KIBLA s sedežem v Narodnem domu izvaja redni program na treh lokacijah: MMC KIBLA v pritličju Narodnega doma, ArtKIT v pritličju mariborske rotovške hiše in KIBLA PORTAL v nekdanji industrijski hali tekstilne tovarne MTT, ki je danes poslovna hiša Portal na Studencih.
Stare industrijske hale, kot je hala v drugem nadstropju poslovne hiše Portal, so popoln izziv tako za umetnike kot tudi za organizatorje umetniških prireditev. Ob prvem obisku leta 2011 smo bili navdušeni nad dejstvom, da je ostala popolnoma nespremenjena, razen strojev, ki so jih odstranili. Hala v izmeri 2.000 m2, ki je stebriščna in odprta, je nudila razstavni prostor za deset galerij hkrati in je tako idealna za postavljanje velikih razstav s številnimi umetniškimi deli, razdeljenimi v vsebinske sklope.
Patricia Piccinini: Zavest, odprtje razstave, KIBLA PORTAL, 2017. Foto
Kristijan Robič © KID KIBLA.
KIBLA PORTAL na Valvasorjevi ulici 40 v Mariboru se je v drugem nadstropju vzpostavil v času Evropske prestolnice kulture 2012 Maribor. Iz večinskih evropskih, nacionalnih in lokalnih sredstev je kot največji nevladni razstaviščni prostor v Sloveniji utelesil regionalni in kohezijski interes po celostnem razvoju in decentralizaciji Slovenije.
KIBLA PORTAL je dal odličen okvir za obsežno mednarodno razstavo, največji projekt na tem področju v Sloveniji, Mehki nadzor: umetnost, znanost in tehnološko nezavedno. Predstavljena umetniška dela so nastala z mediji 21. stoletja – robotiko, informacijsko tehnologijo, biomedicino in nanotehnologijo.
S Portalom se je končno lahko realiziral soobstoj klasičnih in medmedijskih umetniških projektov, ki v enem razstavnem prostoru enakovredno sobivajo. To je ostalo do danes prezrto. Da je emancipacije medmedijske, tehnološke umetnosti konec in da je enakovredna vsem drugim oblikam sodobne umetnosti.
Žarko Bašeski, Aktiviranje receptorjev, odprtje razstave, KIBLA PORTAL,
2017. Foto Kristijan Robič © KID KIBLA.
Sledil je obrat h klasični Materialnosti, pri kateri je bilo gibalo razstave postavljanje umetniških del. Tako se je v prostoru vzpostavila konstelacija del, postavljenih v neformalen, sproščen odnos. Stebriščni prostor je omogočal neutesnjeno razstavljanje del. Stara hala, preoblečena in prenovljena, je del zgodovine, zaznamovane z monumentalno, nekdaj proletarsko identiteto, in že sama po sebi določa ter usmerja postavitev. Uporaba in prevrednotenje tovrstnega prostora sta tudi opozorilo na (ne)slutene možnosti slovenske industrijske dediščine, ki nezavarovana pogosto propada ali pa je odstranjena v imenu dozdevnega razvoja, ki mu pogosto popolnoma umanjka vsaj bežna zgodovinska refleksija.
Zatem se je odvila bogata festivalska edicija MFRU-KIBLIX2013, ki se je prvič v celoti odvila v enem prostoru, v KIBLA PORTALU, ki je sicer razpršene festivalske enote – razstavo, delavnice, nastope, predavanja in drugo – združil na eni lokaciji, kjer je lahko zajela pretočno interakcijo z različnimi ciljnimi občinstvi. Tako so se družili umetniki, kulturni delavci, raziskovalci in drugi z različnimi ciljnimi občinstvi, zlasti mladimi, študenti in obiskovalci s strokovnimi izkušnjami.
MFRU-KIBLIX2015 Lift Me Up je nadaljeval eksemplarično povezovanje umetnosti, znanosti in tehnologije v medmedijsko up-to-date celoto.
MFRU – KIBLIX 2015, delavnice, KIBLA PORTAL, 2015. Foto Boštjan Lah © KID
KIBLA.
V letih 2016–2020 je festivalska edicija z velikim mednarodnim projektom Tvegaj spremembo na temo migracij lahko končno povezala medmedijske, zvočne in vizualne artefakte v celovite čezmedijske razstavne projekte sodobne umetnosti: MIG 21, Zavetja Babilona, Osebno in Napeta sedanjost. Vse štiri edicije z mednarodnim in slovenskim naborom sodobnih umetnikov so se vsebinsko vezale na temo migracij, z njimi povezanimi procesi in stanjem duha. Na vseh štirih razstavah je bilo na ogled okoli 300 selekcioniranih umetniških del.
Razstava MIG21 2016 je s čezdisciplinarnostjo in čezmedijskostjo umetniških pristopov povezala vse medije, forme in vsebine umetniškega izražanja. Dela, katerih časovni razpon sega od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes, so bila historični vsebinski, konceptualni in emotivni odziv umetnosti.
Razstava Zavetja Babilona 2017 se je osredinila na oblike bivanja znotraj, v stavbah, blokih, hišah, šotorih, zemljankah, iglujih, provizoričnih, začasnih ali trajneje postavljenih prostorih, v prikolicah, modulih, laboratorijih, vesoljskih postajah, hramih in palačah, ali zunaj, na odprtem, na planem, na zemlji, v vodi ali v zraku.
Gyula Várnai: Slepi svet, odprtje razstave, KIBLA PORTAL, 2015. Foto
Boštjan Lah © KID KIBLA.
Razstava Osebno 2018 je vzpostavila premislek o socialnih konstruktih, katerih posledice so vedno popolnoma osebne, razstava Napeta sedanjost 2019 pa je poudarila razkrivanje strukturnih sistemov, nevidnih, virtualnih in relacijskih procesov družbenega razvrščanja ter z analizo materialnega prostora in infrastrukture aktualizirala prostor in čas.
Od leta 2019 se je ob projektu RUK, Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, KIBLA PORTAL zasnoval kot prostor za novi laboratorij za hibridne medije KIBLA2LAB, fokusiran na medije razširjene in mešane resničnosti.
Don’t Be Afraid, You Are the Best 2017 je razsežno razstavišče KIBLA PORTAL spremenil v prostor živahnega kreativnega dialoga med pripadniki različnih generacij ustvarjalcev v velikih risanih formatih, ki so na meji z grafiti, kjer se obiskovalec umesti vanjo.
Don’t Be Afraid, You Are The Best, odprtje skupinske razstave, KIBLA
PORTAL, 2014. Foto Janez Klenovšek © KID KIBLA.
Kreativni impulzi industrijske dediščine 2021: obujanje nekdanje tekstilne tovarne je bil naslov dvodnevnega dogajanja pri triletnem projektu EU Rescue, ki je omogočil raziskovanje zgodovine zapuščenih industrijskih območij z namenom spremeniti industrijske stavbe v trajnostno naravnane prostore, namenjene kulturnim dejavnostim.
Dogajanje, ki je bilo umeščeno na dvorišče industrijskega kompleksa, je interveniralo v postindustrijsko krajino in njen širši družbeni kontekst. V sodelovanju z Industriopolisom so se obiskovalci lahko podali na vodene oglede nekdanjih industrijskih območij po Studencih.
Mundus vadit retro, odprtje skupinske razstave, KIBLA PORTAL, 2014. Foto
Janez Klenovšek © KID KIBLA.
Zadnja edicija KIBLIX 2022 je postavila vprašanje: kateri in kakšni so virtualni svetovi danes? Mednarodna skupinska razstava je kritično pregledala sodobne virtualne prostore, obogatene, mešane resničnosti, razkošno postavljene v prostor.
Oleg Kulik: Zlato runo, delavnice, KIBLA PORTAL, 2019. Foto Gregor Salobir
© KID KIBLA.
2022 je tudi deseta obletnica obstoja KIBLA PORTALA, v tem času se je zvrstilo okoli 35 večjih razstavnih, glasbenih in izobraževalnih projektov ter številne manjše prireditve, ki jih je obiskalo na tisoče obiskovalcev, od katerih je velika večina prvič vstopila v veliko industrijsko halo, presenečena nad razsežnostjo in potencialom velikega industrijskega prostora.
Umetniške projekte v KIBLA PORTALU prepletajo oblike sodobne umetnosti s specifikami dotične lokacije – arhitekturo, urbanizmom, oblikovanjem in socialno ter delavsko zgodovino industrije v Mariboru. Tako prispevajo k celostnemu, večplastnemu pristopanju k problematiki industrijske dediščine.
Pripravila: Aleksandra Kostič
Foto: Kibla