• ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
Menu
  • ČLANKI
    • Arhitektura
    • Interier
    • Stanovanjske politike
    • kolumne
    • kritika
    • Kultura
    • Urbano
    • Vizije
    • Osebnosti
    • Razmislek
    • Recenzija
    • Vsi prispevki
  • NATEČAJI
  • FESTIVAL
  • TRGOVINA
  • MOJ RAČUN
0.00€ Cart
Intervju,Osebnosti
/
28 decembra, 2019

Luka Marčetič: V novi val komedije

Luka Marčetič je multipraktik slovenske gverilske filmske, televizijske in spletne produkcije. Je scenarist, igralec in režiser, zaslužen za revolucionarno slovensko spletno serijo Dan ljubezni, ki že od svojega nastanka leta 2009 na platformi YouTube beleži zavidljivo gledanost. Na isti platformi je nadaljeval z Mojim asocialnim življenjem, vsakdanjimi prigodami asocialnega faliranega študenta, ki svoje nerodne interakcije z zunanjim svetom razgrinja v videodnevniku. Nato se je preizkusil v komercialnem projektu, pilotni seriji platforme Voyo V dvoje, ki bo kmalu dobila svojo 3. sezono, vmes pa režiral še najbolj gledani slovenski film Pr' Hostar. Luka je skozi leta razvil unikaten, avtorski stil komedije, ki je posebna tudi v tem, da je priljubljena tako pri občinstvu kot tudi pri kritikih, med drugim zato, ker je kompleksna in premišljena ter deluje onkraj eskapističnega smeha. O njegovem delu in komediji sva se pogovarjala nekega dopoldneva ob čaju.

Kdaj si se začel ukvarjati z videom?

Takoj, ko je bila tehnologija dostopna za nas smrtnike in ne samo za filmarje. Torej ko so prišle do nas prve digitalne kamere, ki so bile še na kasete. To je bilo po mojem leta 2002/03. Nisem pa bil nikoli prej v stiku z videom in ne vem, od kod mi ta želja. Kot da sem se z njo že rodil. Že v osnovni šoli sem spise, ki smo jih imeli za nalogo, pisal, kot da bom te zgodbe kdaj v življenju snemal, in vse so bile humoristične. Že takrat sem vedel, kaj me zanima. Točno se spomnim določenega trenutka, ko smo morali napisati pesem. Prišel sem pred razred, jo prebral in vsi so umirali od smeha. Celo učiteljica je bila v solzah. Dobiti takšno reakcijo od ljudi se mi je zdelo noro. Ko sem končal z branjem, mi je učiteljica rekla: »Ampak vi ste imeli nalogo, da napišete pesem o naravi.« Jaz nisem imel pojma, očitno sem to prezrl, ker sem pisal o fotru, kako nima delovnega orodja. Bizarno.

Si razmišljal še o drugih žanrih poleg komedije in kakšna je potem razlika v pristopu? Ker tvoja komedija ni samo komedija, meša različne žanre, v njej najdeš veliko resnih trenutkov, drame.

Definitivno me drama zanima, všeč mi je žanr drame-komedije. Pred kratkim sem ravno gledal film Private Life, ki je na Netflixu totalno prezrt, ampak za moje pojme eden najboljših filmov v zadnjem času. Nek par hoče otroka, a ne moreta zanositi. Je resna drama, ampak hkrati tudi tako smešno narejen film, da se jočeš in smeješ hkrati. Trenutno me to najbolj zanima, delati komedije, ki niso samo za to, da jih gledaš, se smeješ kot budala in potem greš domov (ali pa si že doma), ampak začutiš ob njih cel nabor čustev. Da je smeh v bistvu sekundaren.

Se ti zdi, da ti komedija odpira možnosti, da pripelješ resne teme do ljudi, ki bi drugače imeli odpor do teh tem? Tvoja dela govorijo o generaciji, o odnosih med spoloma, seksualnosti, spodletelostih ...

Komedija se mi zdi najbolj dostopen žanr. Večinoma ga imajo ljudje radi in je populističen. To smo že videli pri filmu Pr' Hostar, ki je komedija kot komedija, ampak ko smo jo dali v kine v državi, kjer niti ni komedij, smo dobili zelo pozitivne rezultate. Torej si ljudje res želijo gledati te stvari. In ravno zato, ker je tako dostopna, se da s komedijo tudi govoriti o resnih stvareh.

Sam to poskušam početi. Na primer v drugi sezoni V dvoje, ko sem vključil tudi biseksualen zaplet. Takrat se mi je zdelo, da je preveč površen in neumen, ker nisem tako spreten pri pisanju o tematikah, o katerih ne vem dovolj, in se zelo bojim pisati o stvareh, na katere se ne spoznam, npr. o biseksualnosti in homoseksualnosti. Moja izkušnja heteroseksualnega moškega je pač drugačna. Ampak me je tema vseeno zanimala in sem jo hotel prikazati. Pozneje sem od več punc slišal, da jim je bilo fajn gledat drugo sezono, da so se v njej našle in prepoznale svojo situacijo. In to mi je bilo čisto noro, da sem dal nekaj ljudem, ki drugače pri nas sploh nimajo česa gledati. Hkrati pa je zanimivo, da imaš pred sabo domnevno neumno komedijo, ampak so v njej še na skrivaj zapakirane tematike, ki se dotaknejo manjšin.

V tretji sezoni V dvoje se poskušam spet dotakniti tem, ki jih pri nas še vedno nismo vajeni.

Lahko kaj razkriješ?

Rad se borim proti stereotipom, ker jih imamo v našem prostoru veliko. Super mi je, da nas hvalijo, da ne delamo stereotipnih ženskih likov. Ženski liki delajo vse, kar delajo moški. Že to je napredek, da prikažeš ženske like, ki v zgodbi niso samo zato, da jočejo za tipi, ampak jih v življenju zanima še kaj, imajo tudi druge probleme. Poleg tega bi se rad dotaknil še nečesa drugega: vedno prikazujemo situacije, v katerih starejši modeli hodijo z mlajšimi puncami. Spet sem se skoraj zapletel v to postavitev: en lik ima očeta, ki je ločen, ima po novem mlado punco in v tem je konflikt. Ampak to je že tako prežvečeno, stokrat videno. V bistvu je zelo enostavno, da samo obrneš spole: imaš hčer in mamo, mama ima mladega fanta. Potem se vprašaš, kaj lahko s tem delaš: zakaj je z njim, kako to dojema hči …

To se mi je zdelo kar naenkrat zelo zanimivo, ker tega največkrat ne vidimo. Želeli smo tudi ljudem pokazati, da to obstaja. Manj je tega, ampak obstaja. Rad pokažem, da so to normalne stvari.

Velikokrat je struktura mainstream komedij taka, da se na koncu vse razreši elegantno in nerealistično. Ti pa se proti temu boriš z vsakim svojim delom. Tudi tvoji liki so zanimivi, nenavadni, malo asocialni ljudje … Kako jih oblikuješ?

Scenarist vedno izhaja iz sebe. Jaz sem torej približek teh asocialnih modelov, kar je spet nekaj, zaradi česar me hecajo že celo življenje, starši in vsi. Verjetno ne boš pisal o nečem, česar ne misliš, nisem še poskusil. Razen če narediš lik, ki je nasprotje tvojemu liku. Potem pa je izziv pisati besede nekoga, ki govori tisto, česar ti ne bi nikoli.

Saj ti imaš ta svoj protipol, komedijantskega partnerja, ki ga navadno igra Niko Zagode …

Ja, ampak tu imam to srečo, da ga že tako dolgo poznam, da zanj pišem besede in fore, ki sem jih ga mogoče že kdaj slišal reči ali pa točno vem, da mu bodo pristajale. Zato izpade dobro. Navadno nimamo tega privilegija. Ko najameš nekega igralca, veš, da je profesionalec, ampak ga ne poznaš. Napišeš scenarij, najameš tega človeka, da igra, in upaš, da bo izpadlo dobro. Če pa igralca poznaš, lahko napišeš tako, da veš, da bo izpadlo optimalno. Serije so v tem pogledu dobre, ker skozi čas in sezone spoznavaš ljudi in potem z njimi lahko delaš scene, ki so jim pisane na kožo.

 

Kakšen pa je tvoj proces dela? Na kakšen način sploh pisati komedijo?

Jaz nekako mislim, da gre iz mene to pisanje kar naravno. Kar je v primerjavi z mojimi začetki drugače, je način, na katerega to komedijo spravljam ven. Pri prvi spletni seriji, ki sem jo naredil, Dnevu ljubezni, nisem kaj preveč razmišljal, ampak sem samo pisal. Spomnim se, kako sem napisal prvo epizodo: sedel sem za računalnik, pisal, ne da bi vedel, kaj pišem. Od prve strani do šeste strani – toliko je bila dolga, šest strani – in na koncu naredil piko. Nič vaje, nič pisanja na novo, nič analiziranja. Tako sem napisal celo to serijo, ker takrat nisem niti vedel, kako se to dela. Zdaj pa veliko več analiziram in poskušam narediti zgodbo tako, da ni vse na avtopilotu, da se stvari ne dogajajo kar same, ampak imajo dejanja in pogovori posledice. Na ta način po novem tudi gradim fore. Glede na to, da delam zdaj tudi dramo, ki jo potem samo podkrepim s komedijo, je proces dela tak, da naredim dramski zaplet, čisto resno sceno, potem pa v sceni najdem nek trenutek, dovolj je že eden, da naredim še piko na i. V tretji sezoni serije V dvoje imam na primer sceno, v kateri jejo palačinke. Že to, da spraviš resno situacijo v vsakdanje banalno dogajanje, kot je to, da jejo palačinke, ti odpre možnosti. Da je situacija resna, ti si pa vmes malo mažeš marmelado na palačinko. Potem ta drama eskalira, vsi pristanejo zunaj in se dva skregata. Ko sem to pisal, sem premišljeval, kaj bi bilo, če bi bil on tako budalo, da bi med vso to dramo vzel eno palačinko ven, na koncu tega prepira opazil, da ima v roki palačinko, in ji jo ponudil, kao, »daj, pojej palačinko, mogoče ti bo kaj boljše«. V bistvu je to dejanje povezano že s tistim, kar se je zgodilo 10 minut nazaj, in glede na to, da tole prvič govorim naglas, sploh ne vem, kako bo uspelo. Upam, da bo zabavno.

Verjetno je največji pritisk dela v žanru komedije ta, da mora biti vedno sveža, da se ne smeš ponavljati …

Ja, in jaz pogledam veliko komedij, tudi starejših. To je iz več razlogov nehvaležen žanr. Eden je ta, da redkokatera komedija preživi čas. Drugi, da jo je najtežje delati, ker moraš upoštevati pravila drugih žanrov: katerokoli komedijo gledaš, tudi najbolj neumno, pravila so enaka kot pri drugih filmih. Poleg vsega ostalega moraš na koncu še nasmejati človeka. To je tista nota, ki jo moraš dodati, in zaradi tega je vse težje, ker je v osnovi težko nasmejati ljudi.

Kako pa poskrbiš, da je tvoja komedija sveža? Te navdihuje vsakdanje življenje?

Absolutno. V življenju se stvari spreminjajo. Ko sem bil na faksu, sem živel v stanovanju s cimri in takrat so me zanimale punce. V tistem času sem naredil Dan ljubezni, ki je z današnjega vidika res površna ljubezenska zgodba. Spremljamo dva modela, eden hoče žgat, drugi hoče biti zaljubljen. Potem pa rasteš in te začnejo zanimati druge stvari. Zdaj sem star čez 30 in imam probleme srednjih let: službo, kariero, otroke. Tvoji prijatelji imajo eden za drugim otroke in to podzavestno vpliva nate. Potem začnem avtomatično pisati o tem in v tretji sezoni V dvoje se to občuti. Kako družba pritiska nate, da moraš imeti urejeno življenje, ampak se potem sprašujem, kaj to sploh pomeni, urejeno življenje. Ta vprašanja si zapomnim in se jih lotim v svojem pisanju, o njih se pogovarjajo moji liki. Ko gledalci to gledajo, si rečejo »OK, kako pa je pri meni? Ja, res je šit,« in to jim da misliti. To so stvari, ki jih poskušam doseči.

Kar se tiče humorja, atmosfere in stila, pa priznam, da malo vlečem iz modernih serij in filmov, ker jih gledam in poskušam biti v koraku s časom.

Kaj ti je pa najboljše iz moderne produkcije?

Pri filmih ravno ta Private Life, ki sem ga omenil, pri serijah pa Berry, ki je neumna, ampak se loteva noro resnih tem.

Režiral si najbolj gledani slovenski film, in ko pogledamo top deset slovenskih filmov po prodaji kart, med njimi prevladujejo komedije. Stereotip pravi, da Slovenci nismo smešni, da ne razumemo vica in imamo raje drame. Po publiki sodeč to ni res. Kako pa se pozna ta zadržek pri financiranju in ocenjevanju projektov?

Ja, to je pa nehvaležno. Saj vidiš po festivalih, da komedije ne jemljejo čisto resno. Dolgo časa je bila zelo komercialna in tudi danes velja za žanr, ki je pač neumen. V resnici pa, kakor sva se že pogovarjala, lahko na ta način dosežeš ljudi z nekimi tematikami, ki so prezrte. In mislim, da se vsi tega vedno bolj zavedajo in delajo take filme, ki so resni in hkrati tudi komični.

Ampak v Sloveniji vse to poteka počasi …

Zelo počasi. Nimam potrpljenja. Gledam tega Berryja, Silicon Valley, High Maintenance, vse to je HBO, zame je to genialna televizija. Vedno si mislim, da hočem delati tako. Ampak pri nas je vedno odziv: »Nismo še tam.« Tu uspevajo limonade. In nič nimam proti temu, mislim, da to mora biti, a mora biti tudi kaj drugega. Drugje imajo Berryja in Killing Eve, pa tudi svoje Ljubezni po domače, ker se strinjam, da morajo obstajati tudi vsebine, ki le sproščajo ljudi. Ampak dobro je tudi kdaj razmišljati, ker drugače postaneš zombi. In absolutno je fajn izobraževat ljudi. Drugače se bojim, da bodo vsi zakrneli in bomo vzgojili publiko, ki jo zanima samo to in nič drugega. Fajn je biti raznolik, četudi tisto drugo gleda manj ljudi.

Omenil si že, da gledaš stare komedije. Se komedija postara ali obstajajo neke stvari, ki delujejo brezčasno?

Dosti komedij, ki jih gledam danes, še posebej tistih iz osemdesetih, moram gledati kar malo čez prste. Temu smo se smejali takrat? Iz njih je zelo razvidno, kako se razvijamo, kako gremo naprej (ali pa nazaj). Zdaj je popularno govoriti o politični korektnosti, kako to uničuje komedijo, to povsod berem. Sem vesel, da nisem v tej skupini, ki misli, da politična korektnost uničuje komedijo. Jaz mislim, da je politična korektnost plus komedija najboljša oblika komedije. Zdi se mi, da je najlažje nekomu reči: »Hahaha, ti si bedak!« ali »Hahaha, ti si pa debel!« in se temu smejati. Tudi veliko standupa je takega, da se iz nečesa dela norca. Ljudje se pritožujejo nad tem, da se je začelo opozarjati, da se ni fajn delati norca iz žensk, iz drugih ras, iz takšnih in drugačnih ljudi, češ da to uničuje komedijo. Sam mislim, da to uničuje slabo komedijo. Starejše komedije so narejene tako, da se posmehujejo manjšinam. Veliko težje se je domisliti nečesa originalnega, seveda. Ampak upam, da zdaj počasi začenjamo drugače razmišljati o komediji. Mislim, da nas čaka val nove komedije, ki je politično korektna.

Mogoče tako mislim zato, ker sem bil sam v skupini ljudi, ki so se jim drugi posmehovali. Res je, da sem belec in da sem moški, ampak sem vseeno živel v neprivilegirani poziciji – ločeni starši, selitve, resetiranje življenja, vitkost … Zato se v svoji komediji nikomur ne posmehujem, vsaj zavestno ne. Pa se nihče ne pritožuje in se ljudje vseeno zabavajo.

Če pogledaš nazaj na svojo kariero, ti je katera fora res huda? Ali se spomniš kake, ki je danes ne bi več naredil?

Ena najboljših mi je v Mojem asocialnem življenju, ko z Nikom sediva na kavču in govori, kako se je skregal s punco. Ima dolg monolog. To je ena najboljših scen, ki smo jih kadarkoli naredili, še danes med gledanjem kar jočem od smeha. Potem vem, da je ta scena na WC-ju z Jonasom ena najbolj znanih. Še včeraj sem bral na netu, ko je nekdo napisal, da se na to sceno spomni vedno, ko gre s frendom na WC.

Slabih for je nekaj, večina mi jih je bila že takrat slabih. Vem, da so. Iz tega razloga ne maram gledati svojih stvari za nazaj. Ko jih naredim, pogledam enkrat, da vidim, kaj smo naredili, potem pa ne morem več gledati, ker se kar zvijam zraven. Že ko gledam, vidim, kaj bi lahko bilo boljše, in sem jezen nase.

Ampak recimo v Dnevu ljubezni, v epizodi 3 ali 4 … Joj, to mi je zdaj res slabo. Z Nikom prideva na majhen žur, kjer je en gej, Muri ga je igral, in ta lik, ki ga igra Niko, se norčuje: »Kaj je, ti, še vedno HIV pozitiven?« Za to mi je zdaj žal. To napišeš, ko si mlad in hočeš biti malo edgy. Take fore so danes še vedno na standupih, kar se mi zdi zelo slabo. Ampak po tej sceni Nikov lik odide in midva se normalno pogovarjava o razmerjih in njegovem fantu. To, se mi zdi, je v redu. Če bi bil tam samo zato, da se ga zajebava, bi mi bilo danes še bolj žal.

Stvari so se spremenile od takrat do danes.

Ja, absolutno. To je bilo leta 2009. Čeprav se sliši, kot da ni tako daleč, je to ogromen preskok. Še enkrat se potrjuje, da komedija ni brezčasna.

Pogovarjala se je: Jasmina Šepetavc

Portret: Sean Yendrys

Pogovor je bil prvič objavljen v Outsider Bienalniku, ki je izšel ob Mednarodnem grafičnem bienalu Ljubljana 2019: Vice v lisice.

Podprite naše delovanje z naročilom!

Mailchimp brez napisa
  • Celoletna naročnina

    25.00€
    Izberite možnosti
PrevPrejšnjiArhitektura d.o.o.: Vila Sončnica
NaslednjiMatej Gašperič: Hiša za pet in ves svet prijateljevNext
Povezani članki
Loading...
Osebnosti

V spomin Tomažu Bratetu

16 oktobra, 2018
ArhitekturaIntervju

venček legendarnih: FRANK LLOYD WRIGHT

5 januarja, 2018
IntervjuOsebnosti

Gillo Dorfles (1910 – 2018): SLAB OKUS MORA BITI AVTORSKI

2 marca, 2018
IntervjuOsebnosti

HERMAN HERTZBERGER: Arhitekt mora imeti dobre oči. Oči, ki opazijo čudeže v okolju.

5 oktobra, 2016
Osebnosti

Iz prve številke revije OUTSIDER: Intervju Janez Koželj

25 julija, 2015
ArhitekturaOsebnosti

Loos in ljubljanska “lastna vila”

10 julija, 2015
Intervjukritika

Bogo Zupančič: pogovor o novi knjigi Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju

17 februarja, 2018
IntervjuTrgovina

Escobar: Mikro pražarna kave z Vrhnike

18 januarja, 2018
1 2 … 20

Revija Outsider

Revija Outsider je prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Z DONACIJO OMOGOČATE OBSTOJ SPLETNE STRANI REVIJE OUTSIDER

Envelope Facebook Instagram Twitter
Mailchimp brez napisa
  • 2021 Outsider
  • Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora
  • Ulica aktivistov 6
  • 1000 Ljubljana
  • SI 71800026
We use cookies on our website to give you the most relevant experience by remembering your preferences and repeat visits. By clicking “Accept All”, you consent to the use of ALL the cookies. However, you may visit "Cookie Settings" to provide a controlled consent.
Cookie SettingsAccept All
Manage consent

Privacy Overview

This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.

Necessary
Vedno omogočeno
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
PiškotekTrajanjeOpis
_abck1 yearThis cookie is used to detect and defend when a client attempt to replay a cookie.This cookie manages the interaction with online bots and takes the appropriate actions.
bm_sz4 hoursThis cookie is set by the provider Akamai Bot Manager. This cookie is used to manage the interaction with the online bots. It also helps in fraud preventions
cookielawinfo-checkbox-advertisement1 yearSet by the GDPR Cookie Consent plugin, this cookie is used to record the user consent for the cookies in the "Advertisement" category .
cookielawinfo-checkbox-analytics11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics".
cookielawinfo-checkbox-functional11 monthsThe cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional".
cookielawinfo-checkbox-necessary11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary".
cookielawinfo-checkbox-others11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other.
cookielawinfo-checkbox-performance11 monthsThis cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance".
elementorneverThis cookie is used by the website's WordPress theme. It allows the website owner to implement or change the website's content in real-time.
PH_HPXY_CHECKsessionThis cookie is used to save the information about the current session.
PHPSESSIDsessionThis cookie is native to PHP applications. The cookie is used to store and identify a users' unique session ID for the purpose of managing user session on the website. The cookie is a session cookies and is deleted when all the browser windows are closed.
ts3 yearsPayPal sets this cookie to enable secure transactions through PayPal.
ts_c3 yearsThis cookie is provided by PayPal when a website is in association with PayPal payment function. This cookie is used to make safe payment through PayPal.
viewed_cookie_policy11 monthsThe cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data.
Functional
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
PiškotekTrajanjeOpis
akavpau_ppsdsessionThis cookie is provided by Paypal. The cookie is used in context with transactions on the website.
nsidsessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
tsrce3 daysThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to enable the PayPal payment service in the website.
x-pp-ssessionThis cookie is set by the provider PayPal. This cookie is used to process payments from the site.
Performance
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytics
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
PiškotekTrajanjeOpis
CONSENT16 years 2 months 13 days 15 hoursYouTube sets this cookie via embedded youtube-videos and registers anonymous statistical data.
Advertisement
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
PiškotekTrajanjeOpis
IDE1 year 24 daysGoogle DoubleClick IDE cookies are used to store information about how the user uses the website to present them with relevant ads and according to the user profile.
test_cookie15 minutesThe test_cookie is set by doubleclick.net and is used to determine if the user's browser supports cookies.
VISITOR_INFO1_LIVE5 months 27 daysA cookie set by YouTube to measure bandwidth that determines whether the user gets the new or old player interface.
YSCsessionYSC cookie is set by Youtube and is used to track the views of embedded videos on Youtube pages.
yt-remote-connected-devicesneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt-remote-device-idneverYouTube sets this cookie to store the video preferences of the user using embedded YouTube video.
yt.innertube::nextIdneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
yt.innertube::requestsneverThis cookie, set by YouTube, registers a unique ID to store data on what videos from YouTube the user has seen.
Others
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
PiškotekTrajanjeOpis
enforce_policy1 yearNo description available.
KHcl0EuY7AKSMgfvHl7J5E7hPtK20 yearsNo description available.
LANG9 hoursNo description
sc_f5 yearsNo description available.
x-cdnsessionNo description available.
SAVE & ACCEPT
Powered by CookieYes Logo