Banka Slovenije je del prostorov v središču prestolnice že pred skoraj sedemdesetimi leti namenila za razstavni salon, od 1956 pa ta nosi ime Mala galerija. V začetku je z njo upravljal današnji ZDSLU, kasneje pa je do leta 2011 za program skrbela Moderna galerija. Galerija je v svoji zgodovini gostila številne priznane domače in tuje umetnike. Prostor je danes namenjen predvsem razstavljanju del mlajših umetnikov, nedavno je banka znova začela sodelovati z Univerzo v Ljubljani.

 

Katere so tiste lastnosti umetnosti, ki jih vaša galerija išče in podpira? Na kakšen način izbirate projekte, ki jih boste predstavili?
V Mali galeriji Banke Slovenije po svojem poslanstvu podpiramo predvsem mlado umetniško produkcijo. To izhaja tudi iz osnovne strukture MGBS: v Banki Slovenije smo se s ciljem neposredno podpreti mlajšo generacijo umetnikov in jim omogočiti nagovor publiki prek enega najbolj centralnih in urejenih prostorov za umetnost pri nas povezali z Univerzo v Ljubljani. Ta izobražuje umetniški kader na zelo različnih kulturnih področjih in potrebuje ustrezen prostor, ki bi jim omogočal prve profesionalne korake. Zato pokrivamo za naš prostor nenavadno širok spekter umetniških polj, od vizualne umetnosti, arhitekture, krajinske arhitekture, novih medijev, glasbe, likovne pedagogike, ki jih vse odlikuje usmerjenost v sodobne kulturne in širše družbene problematike.

Garnir2, Razstava študentov oblikovanja tekstilij in oblačil Narovoslovnotehniške fakultete

Pri razstavljanju projektov mladih sodelujete z Univerzo v Ljubljani. Kakšen je pomen sodelovanja pri skupinski razstavi za mladega umetnika?
Galerija je že zaradi same povezanosti s študentsko populacijo pravzaprav odvod učnega procesa v profesionalno smer. Za marsikaterega mladega umetnika je to prva izkušnja dela s kuratorjem, prva “galerijska izkušnja”, svojevrstna iniciacija v pomensko mrežo in rituale umetnostnega sistema. Je torej pomembna praktična učna izkušnja, hkrati pa zelo neposreden nagovor javnosti, predstavljanje lastnega dela publiki in prebijanje za mlade pogosto zelo trdovratne bariere med lastno produkcijo in njenimi odjemalci.

Šola za vse, Graditeljske akcije skupin Fakultete za arhitekturo in društva Streha za vse
Meje v keramiki, Razstava študentk keramike na Pedagoški fakulteti UL Tamara Bregar, Ana Kavčnik, Satya Pene, Mariša Ribič

Zakaj Banka Slovenije vlaga v umetnost in galerijsko dejavnost? Zakaj je povezovanje med gospodarstvom in kulturo po vašem mnenju pomembno?

V Banki Slovenije smo kot ena ključnih javnih institucij s svojim poslanstvom zavezani družbeno odgovornemu delovanju in podpori različnim družbeno relevantnim področjem. Zato smo se odločili, da osrednji prostor z neposrednim izhodom na Slovensko cesto “posodimo” v brezplačno uporabo mladim umetnikom. S tem se vpisujemo v stoletja dolgo tradicijo sodelovanj in mecenstev, izmenjav med finančnimi ustanovami in kulturnimi akterji. Naš primer priča o tem, da so tovrstna sodelovanja ne samo možna, temveč tudi lahko zelo uspešna.

Kako v galeriji skrbite za promocijo, za doseganje javnosti? Kdo so tipični obiskovalci vaše galerije?
Za promocijo v prvi vrsti skrbita PR ekipi Banke in Univerze, ki pokrivata velik del nagovora javnosti in razširjanja informacij o delovanju galerije. Prednost stalnega sodelovanja z različnimi fakultetami UL je v tem, da se lahko pri slehernem projektu promoviramo tudi prek mehanizmov fakultete, ki producira aktualno razstavo ali dogodek v galeriji. Torej gre za to, da se pri vsakem projektu naša obstoječa mreža razširi tudi s trenutno fakulteto partnerico, čigar kanali komuniciranja postanejo tudi naši. Predvsem pa skrbimo za stalno prisotnosti na družbenih omrežjih in spletnih straneh.

Študije za zrelost
Tihožitja iz umetnostne zbirke študentskih del Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
Bogdan Kiar Meško, Edvard Zajec, Bogdan Boni Čeh, Metka Krašovec, Vida Slivniker Belantič, Milena Usenik, Vladimir Potočnik, Marija Miša Pengov, Anton Gojmir Kos
Študije iz vodoravnosti in samote
Študentje krajinske arhitekture Biotehniške fakultete v dialogu s študenti Akademije za glasbo UL

Vaša pozicija v mestu je centralna, galerija dobro komunicira z ulico skozi izložbena okna. Kje vidite vlogo galerije pri soustvarjanju javnega prostora, ki jo obdaja?
Naša pozicija, obrnjenost proti mestnem središču in odprtost v centralno mestno žilo je vsekakor privilegij, iz katerega izhajamo. Že pri snovanju razstav upoštevamo to lego in arhitekturo za čimbolj neposreden nagovor. Problemov s številom obiskovalcev pri nas ni, saj so pri nas mimoidoči pogosto že tudi obiskovalci. Z naslednjim letom začenjamo sodelovanja tudi z različnimi festivali v javnem prostoru, prek katerih bomo vsaj delno iz štirih sten galerije prešli v odprt javni prostor. Na ta način bomo prešli našo omejitev, da dejavnosti ne smemo širiti izven vrat galerije na ulico, saj ta ni predvidena za ta namen.

Kolikor ilustracij, toliko svetov
Razstava študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
Eliza Atanasovska, Trina Cucek Meršol, Bibi Erjavec, Peter Ferlan, Klara Jager, Eva Rauch, Neža Šivec, Ana Vičič

Ogledovanje razstav skozi izložbena okna postaja nova normalnost. Kakšne izzive prinaša to dejstvo pri sami zasnovi razstave?
Ta vprašanja so za umetnost, ki je vedno bila izrazito zavezana izkušnji fizične prisotnosti, poseben izziv in jim bomo morali v naslednjih mesecih zagotovo nameniti več premisleka.
Predvsem se je pomembno upreti skušnjavi neposrednega prevajanja oziroma “zasilnim rešitvam”: nikakor ni smeselno fizično postavljeno razstavo enostavno prestaviti v virtualni render ali postavitev razstave premakniti bližje oknu, da bi le bila bolj vidna. Na ta način se poruši osnovna dinamika razstavnega medija.

 

Pripravila: Ajda Bračič
Vse fotografije: Gradivo Banke Slovenije

Naslovna fotografija: 4.–17. 5. 2019, Prekleti delež (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Katedra za fotografijo): Jure Goršič, Jure Grom, Luka Prijatelj, Sara Rman, Anja Seničar, Mario Župan

Več o slovenskih galerijah: https://outsider.si/category/galerije/

Podprite Outsider z naročilom!

Celoletna naročnina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja