Nagrada je, če se naslonim na razlago iz SSKJ, dokaz priznanja za pomemben znanstveni, umetniški dosežek, za plemenito dejanje. Tudi v arhitekturi in oblikovanju se podeljujejo nagrade. Najznamenitejša nagrada za arhitekte je nedvomno Pritzkerjeva nagrada. Za arhitekturo pomeni to, kar je za znanost, medicino ali literaturo Nobelova nagrada. Veliko čast. Hkrati pa je prejemnik tudi finančno nagrajen, z zneskom 100.000 ameriških dolarjev, ki ga od leta 1979 prek fundacije Hyatt podeljuje družina Pritzker. Namen nagrade je širiti javno zavedanje o pomenu kakovostne arhitekture in navdihovati arhitekte v kreativnosti, je pojasnjeno na spletni strani nagrade.

Noben slovenski arhitekt še ni prejel te nagrade. Je pa skoraj vsak prejel kakšno drugo nagrado v Sloveniji. Če je še ni, jo pa še bo. Namreč, tudi v Sloveniji imamo arhitekturno nagrado. Pravzaprav jih imamo več. Vedno več. Nagrade podelijo že skoraj na vsakem dogodku. Vendar za razliko od Pritzkerjeve nobena ni denarna. Prinese pa nekaj časti, malo publicitete in referenco. Kar seveda nikomur ne škodi. Še posebej na trgu arhitekturnih storitev, kjer večina arhitektov, kot kažejo rezultati ankete med arhitekti, objavljeni v aktualni ediciji revije Outsider #17, dela za minimalno plačilo. Del tega izpada dohodkov si ustvarjalci lahko kompenziramo z nagradami, ki nam jih naše delo prinaša. Ta kompenzacija ni materialna, ampak moralna. Če že delo ni dobro plačano, je pa vsaj javno razpoznano za dobro, kar ustvarjalca motivira za naprej in mu vliva upanje, da bo pa naslednje delo morda tudi bolje plačano. Poleg tega nagrada koristi tudi za vzdrževanje statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačevanja prispevkov iz državnega proračuna. Skratka, nagrade so dobrodošle.

Nagrade so celo tako zaželene, da je marsikdo zanjo pripravljen plačati. V svetu je takšnih nagrad veliko. Znamenita nagrada na področju oblikovanja red dot denimo že vrsto let deluje po načelu plačljivosti. Ob prijavi dela za nagrado je treba plačati prijavnino (od 300 do 500 €). Če je vaše delo izbrano za nagrado, pa morate plačati še dodaten znesek (od 4000 do 6000 €), da nagrado tudi prejmete. Nagrada ni denarna, dobite pa pravico, da svoj oblikovalski izdelek označite z rdečo piko. V letu 2018 so jih podelili okoli 2800. Red dot je ena najvplivnejših oblikovalskih nagrad na svetu. Kdor investira toliko denarja v nagrado, najbrž pričakuje, da se mu bo vložek povrnil v poslovnih rezultatih.

Tudi pri nas imamo takšne, plačljive nagrade, ki vam podelijo pravico, da svoj izdelek označite s kakšnim krogcem ali kvadratkom in s tem pokažete, da je bil nagrajen. Pri nas vas takšna oznaka ne bo stala toliko kot red dot. Dobite jo lahko že za okoli 200 €.

Kot kaže, je v tem našem rahlo sprevrženem kulturnem konceptu bolj sprejemljiva ideja, da si nagrado plačaš sam, kot pa da jo nekdo častno podeli in nagradi tudi z denarjem. Nekoč sem zasledil komentar nekega kulturnika, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada (ta je edina denarna nagrada na področju kulture pri nas), da je zaradi zneska, ki ga je prejel, presegel cenzus in izgubil pravico do plačevanja prispevkov iz proračuna. Nagrada pa taka.

Za konec naj navedem še anekdoto, ki se je pripetila, ko sem bil nekoč povabljen v komisijo, ki je podelila prestižno stanovsko nagrado. Prijava za nagrado je bila samo ena. Člani komisije smo bili trije. Razpisovalec nagrade je namignil, naj vsak od nas predlaga še kakšnega kandidata. Na koncu smo imeli tri imena. Pričakoval sem, da bomo potem glasovali in izbrali enega. Ne. Nagrado so dobili vsi. To nič ne stane, poleg tega pa – če bo nagrajencev več, vsaj dvorana na podelitvenem dogodku ne bo prazna.

Naročite revijo Outsider in pridobite odlično branje!